Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

MarjanD · Objavljeno: 19 Jun 2015 20:40 Naslov sporočila:

Nobene "medene" panike (na mojem "pasišču"

V nekaj dneh, odkar je priletel zadnji(?) letošnji roj v lovilni panj, sem mu na hitro pokukal v gnezdo z osmimi pokonci postavljenimi AŽ-satniki z zgornjimi ozkimi trakovi satnic. Tako, kot ostala dva priletelca, je tudi ta roj zgradil hitro več kot dve tretini prostograjenega satja v satnike. Lepo je že zaleženo s kar izdatnimi gornjimi venci medu. Ni kaj ukrepati. Vse se odvija samodejno.

Spričo poslabšanja vremena se je izdatnost paše zelo zmanjšala - znaša le toliko, da v času, ko vsaj malo preneha deževati, z donosi nadomeste porabo hrane za gojenje zalege in druge njihove življenske potrebe. Medišča so najbrž ostala z isto količino medu.

Mojih skrbi, ali bolje rečeno "firbca"*,- kaj bodo čebele storile v panjih, ki so polni medu, zalege in cvetnega prahu- jaz pa jim ne želim še odvzeti "čebelarjevega" medu, - najbrž ni več. Tudi za naprej vremenarji napovedujejo v glavnem deževno vreme, ki naj bi trajalo vsaj kak teden dni - ko bo tudi okoli mojih čebel konec glavne paše na lipku.
V takih okoliščinah seveda tudi krize zaradi pomanjkanja satnega prostora za odlaganje prinešenega medu ni več! Bomo videli. Vremenarji naj se sedaj kar vsaj malo zmotijo v naše dobro in ne le, - kot ponavadi - s preveč zmotno prognozo
----------------------------------------------------.
* mislim - morda sem tudi nekje bral, - da v takem primeru čebele pač prenehajo nabirati med, čeprav je to popolnoma proti njihovim naravnim nagonom. To bi rad videl na lastne oči.
Če ne pri drugih panjih, pa v pokonci postavljenem kranjiču, kjer kraljuje lansko leto priletela čebelja družina po mili volji, satje ima zgrajeno do podna in se ji jaz seveda ne ne pritaknem gnezda.
Take primere ob izredno dobrih pašah morajo doživeti tudi tiste dandanes redke preživele družine nekje v drevesnih ali kakšnih drugih votlinah z omejenim prostorom.

Ljubiteljski čebelarji, vsaj nekoliko z raziskovalno "žilico", ki nam ni v prvi vrsti namen čebelarjenja za materialno pridobit, se lahko veselimo tudi takih razmer, ki zaustavijo pašnim čebelam nabiranje medu.

Škoda! Je kar nekako kazalo, da bo letos "medeno leto" - no, morda pa bomo na koncu videli, da je bilo res? Saj so v nekaterih območjih neučakani čebelarji že kar dvakrat zavrteli točilo! Sicer nekoliko dvomim, da čebele pri njih niso imele v panjih več nobenega skladiščnega prostora? Hočejo pač "sortni" med in siguren med, da ga ne bi slučajno kasneje pojedle čebele v brezpašju. Zakaj pa se jim ponuja poceni sladkor in ga ne bi nadomestili...?

MarjanD · Objavljeno: 01 Jul 2015 16:34 Naslov sporočila:

Letošnja lipova paša in čebelarjev med

Ko pri nas na splošno razmišljamo in se menimo o stvareh v zvezi z drevesom lipa, ne ločujemo velikolistno in malolistno (lipek, lipovec) lipo. Obema rečemo lipa.

Lipa je od nekdaj slovenski narodni simbol in za čebele izborna paša - če je le v času cvetenja za medenje ugodno vreme.

Paša na lipi (lipku) je tudi letos (kot lansko leto) v našem (blejskem) koncu odpovedala. Vsaj na območju "pasišča" mojih čebeljih družin. V najlepšem cvetju jo je spiral dež.

K sreči so čebele že pred tem nabrale dosti medu ne le zase, temveč tudi za čebelarja.

Pred cvetenjem lipka so bila medišča namreč polna medu. Treba se mi je bilo odločiti ali jih iztočiti, ali prestaviti polne sate medu v še prazne panjske oddelke mojih AŽ-maksijih, ali pa pustiti čebelam, da ob polnih panjih medu same prenehajo nadalje izkoriščati pašo.

Odločil sem se za odvzem čebelarjevega medu v mediščih (na preostalih satih čebeljih družin je še polno medu za njihove kratkoročne in dolgoročne potrebe.

V mediščih so bili sati v vseh celicah napolnjeni z medom in pokriti s pokrovčki. Bili so težki in kot "deska". En tak AŽ-sat je je tehtal preko 2,5 kg.

Sedaj je paše na lipku konec. Tehtnica se je te pašne dni le malo dvigovala, ko se je za hip ustalilo vreme. Očitno je dež pravil svoje.

Zame nič hudega, saj ne čebelarim na materialni dobiček. Ta medeni blagoslov mi je zgolj za potrjevanje uspešnosti posebnih čebelarskih metod, ki jih izvajam.

Te metode potrjujejo znano pravilo, da optimalne donose opravljajo močne čebelje družine, če so v najboljši kondiciji (predvsem z dovolj pašnih čebel in dovolj satnega prostora v panju.
Jaz to dosegam s skrbno načrtovanim in izvedenim postopkom čebelarjenja v AŽ-panjih z (zakladnim) in (maksi) čebelarjenjem, ki imata veliko in neomejeno veliko panjsko prostornino rabe običajnih AŽ-panjev..

Simbolno lipovo drevo - v navdušenem času naše državne osamosvojitve, - je vključil kipar v podobo sedečega čebelarja , lesene sohe pred čebelnjakom.

Lipo (lipek) imajo moje čebelje družine "pred nosom" - saj sem jo posadil kot spominsko drevo v sklop domačije.

Lipek - ozkolistna lipa - v polnem cvetju. Žal letos brez dobrih možnosti za izdatno čebeljo pašo.

Prvi curek letošnjega "čebelarjevega" medu je pritekel iz točila.

MarjanD · Objavljeno: 07 Jul 2015 22:28 Naslov sporočila:

Čebele in mi že na počitnicah

Končano je dvomesečno obdobje, ko imamo s čebelami precej opravkov. Najbolj se obnese, če smo pri njih takrat kar vsaj na deset dni. Saj vemo zakaj. Vrhunski razvoj, rojna razpoloženja, glavne paše, odvzem čebelarjevega medu (če ga je kaj).

Vseh ostalih deset(!) mesecev lahko v glavnem samo posedam na klopici ob čebelnjaku. No, vmes pride tudi kakšna malenkost - npr. tretiranje proti varoji (ker še vedno nimam(o) samoobrambnih čebeljih družin v vsem čebelnjaku!), pa morda malo dodatnega krmljenja s sladkorjem za zimovanje (ker je vsaj v mojih očeh najboljši dodatek h glavnini njihovih zalog medu (pri meni zaradi "kakanja" ob dolgih zimah, ker pozimi ni veliko sonca pri čebelnjaku. In podobne malenkosti (v primerjavi z deli maja in junija!).

Vse to je moja praksa, ki itak skoraj nobenega veliko ne zanima - saj delujemo kot Bohinjci - vemo kako. Pa še tu ste zbrani samo čebelarji z nakladnim panjskim sistemom, (menda v začetku v tem forumu zato, ker naj bi le v tem sistemu lahko navadili čebele za samoobrambo pred varojo?!). Sedaj je ta usmeritev, oz. praksa, skoraj popolnoma zamrla. Škoda.
Tistih par priključenih čebelarjev, ki menda čebelarijo z AŽ-panji so tudi mrknili že takoj po prijavi v forum. Tudi škoda.

Jaz pa še naprej pišem tu svoj "čebelarski dnevnik" za tiste neverjetno številne anonimne bralce moje "rubrike" (teme) in odgovorim, če me slučajno v forumu kdo kaj vpraša (če vprašanje zasledim ob mojem neukem in nerednem prebiranju drugih prispevkov v številnih temah).

LP! Marjan

Moje spominske starine. Naše odsluženo točilo na ročni pogon, stara spominska ženina "mentrga", del konstrukcije kozolca od naših prednikov.

V teh "pasje" vročih dneh se že - kot rečeno - čebelam prileže čim bolj veliko ("ameriško") panjsko žrelo z ohišjem lesice. Smilijo se mi čebelje družine, ki so v panjih na soncu in z malimi žrelci.

Izdatnih paš je konec (vsaj zaenkrat, če ne zamedi pri nas spet gozd - upam, da ne s strjujočo gozdno mano). Čebele paberkujejo po kakšnih poletnih cvetlicah - recimo po medeni detelji, kjer jih je cel dan veliko.

MarjanD · Objavljeno: 10 Jul 2015 11:23 Naslov sporočila:

Spet roj v lipi

Trmasto se vsako leto naseli nov roj v staro lipo v Ljubljani tesno ob Dunajski cesti pri pošti.
Zadnja leta prileti tak pobegli roj preveč kasno, da bi si lahko nabral zadosti medu za zimo. Nadomesti namreč odmrlo družino prejšnjega roja. Zato bo tudi letošnjemu roju verjetno življenje kratko.
Ko bi se le ta napoved ne uresničila in mu usoda namenila obilno poletno pašo!

LP! Marjan

MarjanD · Objavljeno: 15 Jul 2015 20:04 Naslov sporočila:

S čebelami na počitnicah

Počasi zaključujem letošnjo čebelarsko sezono. Paše v mojem okolju je že "davno" konec (nazadnje spran lipek). Iz medenja "vsakega štora" žal ni bilo nič. Moj"čabelarjev" med čaka v kozarcih za družinsko uporabo in - upam, da ga njihovega, ki sem jim ga pustil v izdatni količini, ne bodo čebele porabile pred zimo. Sicer bo "pel" sladkor.

Sedaj je prišel čas za selitev priletelih rojev v čebelnjak. To opravljam že rutinsko, kot sem opisoval. Zgodaj zjutraj lovilne panje zaprem in prenesem v čebelnjak. Prvotno mesto teh priletelcev prekrijem s tkaninasto zastirko. V čebelnjaku njihovo deviško satje (na satnikih!) z vso vsebino in čebelami na njih, prestavim v izbrani panjski oddelek. Po potrebi jih med postopkom malo oprham z vodo, večinoma pa so mirne, kot ovce.

Letos sem skušal naredti poskus, če se bo bistveno zmanjšal interes preseljenih čebel na tako kratkih razdaljal nekaj metrov, da bi nekatere manj časa ali pa sploh nič ne ogledovale prvotne lokacije njihovega doma. Podobno, kot se to 100% sigurno pripeti pri prašilčkih, ki jih narejene s čebelami in dodanimi novimi maticami postavim v klet za tri dni in se nato izpuščene blizu čebelnjaka niti ena ne vrne v prvotni panj.
Zato sem te preseljene družine imel en dan zaprte. Bila pa je te dni huda vročina in nisem imel srca, da bi jih imel še dalj zaprte. Sem jih pogosto oprhal z vodo skozi zamreženo okence AŽ-panjev - a vseeno, to je za njih en velik mater - če niso v kleti. Tudi sicer ne vem, če bi to delovalo tako, kot pri prašilčkih?!
Ko sem jim naslednji dan odprl žrela so se obnašale tako, kot vsako leto doslej ob prilikah selitev na kratke razdalje. Neznatno število čebel (glede na številčnost preseljenih družin), se sicer po odprtju žrela ogleduje prvotno lokacijo, ki sem ji pa popolnoma spremenil videz. A teh čebel je vse manj in jim v naslednjih dneh mineva interes iskanja njihovega doma na točni geografski legi. Po moji oceni se vrnejo k preseljeni družini (tako, kot pri prevaževalcih čebel na paše). Saj se vsaka čebela, ko po selitvenem stresu ali spremenjenem izhodu iz panja , po izletu skozi žrelo ponovno orientira na novo okoliščino zunaj panja.
V kolikor pa se ne, se izprosijo h kakšni drugi bližnji družini.

Glede na te izkušnje mislim, da je tak postopek v teh primerih zadosti dober. In enostaven.

Fantazijsko satovje iz medenih pokrovčkov

Morda bi koga zanimalo, kaj vse čebele znajo delati z medenimi pokrovčki, ki nam jih ostane po točenju medu?
Tak eksperiment sem že večkrat naredil in o njem tudi poročal. Ponovil sem ga tudi letos in tu je par slik takega čebeljega umotvora, ki ga narede iz stisnjene kepe medenih pokrovčkov, iz katere se je odcedil že skoraj ves med. Tako kepo položim na podstavljen lesen krožnik v izpraznjem mediščni oddelek in počakam par dni. Po nekaj dneh je tak rezultat - vsakič sicer nekoliko drugačen. Praviloma pa očitno žele čebele iz te kepe voščenih pokrovčkov narediti uporabno satje. Celo s celicami, ki imajo odprtine zgoraj. Kepo so tudi popolnoma prevotlile in tudi z notranih strani predorov oblikovale celice.
Da res uporabljam staro satje se vidi v barvi tega satnega fantazijskega gradu. Če bi imel samo deviško medeno satje, bi bil "grad" drugačne barve.

MarjanD · Objavljeno: 16 Jul 2015 09:54 Naslov sporočila:

Satovno srce

Ob preseljevanju priletelcev v čebelnjak sem naletel na nedokončan krajni sat osemsatnega lovilnega panja v moji zakladi , ki ga priletela rojna družina še ni bila zmožna dokončati.
Na njem vidimo, kako čebele prično graditi naravni sat iz satničnega traku na vrhu satnika.
Zanimivo je, kako upoštevajo umetne vtise začetkov celic v vosek satnice in nadaljujejo v istem vzorcu, ki jim je prirojen. Če jim ne bi bil prirojen, bi ga spremenile po svoje, kot to morejo in znajo.
Zanimivo je tudi, kako simetrično oz. statično postopno grade sat. Ta se izrisuje v obliki lista ali srca. Brezhibno instinktivno pravilno tudi po človeških znanstvenih pravilih.

MarjanD · Objavljeno: 19 Jul 2015 10:12 Naslov sporočila:

Vroče, vroče in brez medenja!

Pri meni tehtnica vstrajno kaže že dalj časa minus - družine že koristijo zaloge "njihovega" medu. Še dobro, da ga imajo! Tudi po "uradnih" podatkih o medenju v moji okolici v zadnjih dneh je v tabelah le minus ali kvečjemu mirovanje na tehtnicah.
Pa kaj bi jadikovali! Saj ne čebelarim(o) "na med"!? Ali pač?
Seveda nam srce zaigra - in tudi čebelam, če medi in je veliko medu v panjih. Četudi le v par panjih ljubiteljskega čebelarja.

Vesel sem, da smo v tem forumu zbrani skoraj izključno taki, ljubiteljski čebelarji. To je edinstveno v čebelarski praksi. V praksi smo ljubitelji s par čebeljimi družinami posmehovanja vredni, oz. deležni. Smo "petpanjičarji" - le kaj bi ti znali povedati o "pravem" čebelarjenju? To včasih zaznamo naravnost ali "med vrsticami".

Tukaj res(?!) lahko brez hude jeze(?!) prakticiramo in razpravljamo o vseh mogočih in nemogočih različicah in umotvorih čebelarskih praks. Če bi to počeli v "uradnih" občilih, bi bil ogenj v strehi! Kar predstavljajmo si!

Recimo tukajšnje razprave o položaju žrela ali žrel v panju. Ali v kakšni obliki naj bi bil panj? Ali o čebelarjenju "na naravne roje". Ali o maloceličnem čebelarjenju. Ali o čebelarjenju z zelo visokimi - dolgimi, neprekinjenimi sati, po možnosti le na zgornjih letvicah ali še teh ne?

Pristavil bi še AŽ-čebelarjenje s posebnimi, smešnimi načini, kot so nekakšne zaklade in sestavljanje panjev. Pa še "lesice" in podobna navlaka!

Vse to "resna" čebelarska javnost in stroka z gnusom zavrača.

Ker izhajamo iz istega čebelarskega okolja, se prenekatere navade seveda odražajo tudi tukaj, čeprav smo vsi skupaj (načelno) proti tem praksam.
Pač moramo živeti z njimi ali pa vse skupaj pustiti!

moderirano oz. dodan link do teme na katero se komentar nanaša
http://novacebela.mojforum.si/novacebela-post-20468.html#20468

V tem smislu izražam svoje opažanje, da nisem nikoli zaznal , da je v praksi kaj narobe pri čebelah, če ima panj žrelo spodaj. Čeprav je morda v nasprotju znanstvenimi dognanji in teorijami.
To so najbrž mislili in videli tudi čebelarji s tradicionalnimi panji, ki so imeli in še imajo vsaj glavna panjska žrela spodaj.

Mi pa si tukaj lahko privoščimo kakršnokoli eksperimentiranje. Ta se nam prilegajo in nikomur ne škodijo.

Lp! Marjan

MarjanD · Objavljeno: 21 Jul 2015 16:36 Naslov sporočila:

Nekaj statističnih podatkov iz teh vročih dni

Da je že dalj časa trajajoča situacija z medenjem v mojem "pašnem" okolišu res slaba, pričajo "uradni podatki" gibanja tehtnic v zadnjih sedmih dneh (od 14.7. do 20. 7.):

Bled:.... 0.00, 0.00, 0.00, -0.10, -0,40, -0.30, -0.40

Bled 2: -0,20, 0.00, 0.00, -0.50, -0.40, -0.10, -0.20

Bled 3. -0.10, 0.00, 0.00, -0.20, -0.40, -0.40, -0.20

Torej, brez dviga teže. Tehtnice stoje (kar je še dobro!), večinoma pa kažejo minus!
Ponavlja se lanska, nekoliko zakasnela situacija glede medenja, ki traja v mojem okolju že od takrat, ko bi morala nastopiti glavna paša (na lipku in smreki).
Treba bo paziti, da čebelam ne zmanjka ustreznih zalog medu. Seveda pa je dejansko stanje medenih zalog in tudi nabiralnih zmogljivosti posameznih družin zelo različna. Odvisna od marsičesa. Najbolj od moči družine in njene vitalnosti.
Kot vedno, pa je ponekod po Sloveniji precej drugače. Blagor tistim, kjer je bolje!

MarjanD · Objavljeno: 28 Jul 2015 17:03 Naslov sporočila:

Muhasti pašni pogoji - že od nekdaj

Na grafikonu prikazujem (še enkrat, a s svežim komentarjem) iztočeno količino medu na eno mojo "pridobitno" družino v AŽ z zaklado in kasneje v AŽ-maksi panjski kombinaciji.
Prikazujem 35.-letno obdobje, odkar sem uvedel povečano prostornino mojim AŽ-panjem (najprej z zakladami in kasneje z združevanjem panjev na AŽ-maksi način). Zadnjih pet let pa zaradi "tehničnih težav" ne prikazujem - je pa nihanje v mojem, prav nič izjemno dobrem pašnem območju, ki je večji del prekrito z vodno površino, tudi v tem obdobju podobno prejšnemu.

Iz njega je predvsem razvidno:
- Kako zelo nihajo pašni pogoji in z njo vsakoletna količina, za iztočenje primernega medu (pri mojih družinah od 10 do 70 kg na panj.
- Kakšna je dejanska količina iztočenega medu na panj, ki je precej večja od povprečja iztočenega medu pri tukajšnjem čebelarjenju v navadni prostornini AŽ-panjev.
- Da je le v enem daljšem obdobju (med leti 1998 in 2004) bila kolikor toliko enako izdatna paša.
- Največji nihaj imam zabeležen v zaporednih letih 1989 in 1990 - od maksimuma 70 kg na minimum 10 kg.

MarjanD · Objavljeno: 30 Jul 2015 09:53 Naslov sporočila:

Alternativna ne-kemijska metoda na primeru mojega sistema čebelarjenja

Te dni sem pri neki diskusiji v forumu zapisal:
"V "moji" rubriki - temi bom te dni še enkrat opisal alternativno ne-kemijsko metodo boja proti varoji (plan "B", če ne uspe pri nas samoobrabna metoda g. Brndušića in drugih vzornikov), ki sem jo prilagodil mojemu panjskemu sistemu. Tudi komentirate jo lahko v vsporedni "moji" temi, ki je odprta za diskusije."

Obljuba dela dolg.

Legenda k sliki:
Na spodnji sliki je moj AŽ-trojček. Levo v vzdolžnem prerezu, desno v prečnem. V srednjih dveh etažah in delno v etaži pod tema, se nahaja na višku razvoja zalega. V sredi zalege je enosatni matični izolator. z matico v njem V zgornjih dveh etažah je medišče. Čisto spodaj je še ena etaža za marsikaj koristnega. Žrelo je tam, kjer je v etaži večina zalege in matica.

Značilnosti te metode so naslednje:
- Na višku razvoja čebelje družine matico zaprem za en mesec v matičnico ali v enosatni izolator. Iz preizkusov sem se prepričal, da družina zaradi tega prav tako ali še bolje izkoristi pašo , kot bi jo sicer. Ukrep pa učinkuje tudi protirojno.
- Ca. 12.dni po izpustitvi matice odstranim iz družine vse sate s prvo pokrito zalego v katero se je "vlovila" varoja, ki že en mesec ni imela v panju možnosti razmnoževanja - razen v satu matičnega izolatorja, če ga uporabim. Tega seveda po treh tednih zapore matice izrežem, skupaj z vlovljeno varojo.

Slabosti pa tudi:
- kakšna družina pri zapori matice samo v matičnico, kjer ne more zalegati, rada potegne zasilne matičnike. Moram izvršiti kontrolo, da jih podrem ali pa dovolim, da na ta način družina vzredi mlado matico iz takega matičnika, ki je lahko enakovreden pravemu, lahko pa je slabši - tako tudi te matice.
- Ta metoda žal zahteva kar precej čebelarjevega dela - tri ali štiri obvezne posege v družino.

Prav zaradi teh "sitnosti" te metode (še) ne izvajam pri vseh družinah.
Namreč:
- Še vedno čakam, na žalost z vedno manj upanja, da bo pri nas potrjen splošno uporaben recept borbe proti varoji na način samoobrambe vseh družin v čebelnjaku.
- Tretiranje z "zdravilno" kemijo je lahko(!) neprimerno bolj enostavna in lahko(!) tudi v kar veliki meri varna za čebele, čebelarja in kvaliteto mediščnega medu.

Mi pa stremimo k popolnosti v vseh pogledih.

Pripomba:
To metodo se da z ustrezno prilagoditvijo panjskemu sistemu in velikosti čebelje družine izvajati pri vse družinah. Vsaj teoretično. V praksi pa bodo najbrž iz vseh teh in drugih razlogov še dolgo "pele" najrazličnejše "kemijske" metode...

MarjanD · Objavljeno: 30 Jul 2015 10:53 Naslov sporočila:

Moj enosatni matični izolator za AŽ panjski sistem.

H gornjemu prispevku prilagam prikaz, kako zgleda moj enosatni matični izolator, ki ga nameščam med dva običajna satna razstojišča in sem ga že dodobra preizkusil.

MarjanD

Skrivnostna "paša" ene družine

Nisem še imel prilike videti prizor "pašne" norije samo ene čebelje družine v čebelnjaku, ki se je začela sredi dneva, se nadaljevala z nezmanjšano silovitostjo do trde noči in ponovno ob prvem svitu do jutranjih ur, ko se je burni "pašni" promet ustavil.

Tako najbrž zgleda, ko neka družina preko njenih izvidnic zazna "pašo" v nekem drugem čebelnjaku, pri družini šibke obrambe ali nepravilnega krmljenja v tem brezpašnem času.

Čebele te družine so, vračajoč se s "paše" v trdi temi, le po večkratnih poskusih našle svoj panj, a na koncu vendar našle.

Nisem vesel te "paše", saj lahko čebele s take "paše" prinesejo v panj tudi kaj neprijetnega - recimo dodatno varojo.
Bom videl, kaj se bo pokazalo v zamreženih podstavkih na podnici.

MarjanD

Kaj pa ose?

Letos je očitno leto os in sršenov - poleg drugih insektov - morda(?) ne varoj?
Doslej še vedno nisem videl varoje pri mojih čebelah - ne morem verjeti, da jih ni!
Bom moral še bolj temeljito preveriti, sploh pa tisto "pašno" družino, ki je najbrž šla v goste v nek drug čebelnjak!

Pač pa je nešteto os, ki prežijo na vsako njihovo hrano, ki bi jo kje staknile. Čebele se jih ubranijo - tudi s silo, če vdrejo v panj in jih zagrabijo, pičijo in onesejo ven.

Pričel sem jih loviti v zato pripravljene posode, delno napolnjene z mešanico piva in vode. Že v enem dnevu je posoda polna vtopljenih vsiljivih insektov.
Vse pa kaže, da je to brezupno delo, ker je os prav toliko, ali pa še več.
Spravljajo se na zgodnje in celo malo manj zgodnje sadje, ki ga pojedo celega, včasih razen lupine. Bo manj dela pri obiranju teh sadežev...!

MarjanD

Čebelja paša na hišnih stenah.

Kmalu popoldne in do večera, prične ob mojem čebelnjaku močno šumeti na stenah hiše, ki je obrasla z divjo trto - Veitchevo viniko ( ki ima še mnogo drugih imen). Na trti so celi roji čebel, ki ližejo male cvetke, ki se odpro posamično samo za eno popoldne. Mimogrede naberejo na njih tudi nekaj cvetnega prahu. Verjetno ti cvetki mede, ker je istočasno na njih polno os in muh.
Ker ima obrasla hiša stene orientirane na vse strani neba, se tudi cvetje vinike odpira postopno od južne stene na severno.

Verjetno je to vsaj mala nadomestna paša v tem, po čebelji paši revnem času.

Škoda, ker ni več hiš tako obraslih - bi bile tudi bolj prijetne na izgled. Posebno, če so stavbe sicer v kričečih barvah, neskladnih z okoljem in "divjo" arhitekturo.

MarjanD

Odvisnost medenega donosa od moči in kondicije čebelje družine.

Iz moje prakse sem se prepričal, kako močno je odvisna moč in kondicija čebeljih družin pri donosu medu v "pridobitnih" družinah.
Moč se vidi ob številu čebel v panju. Čim več jih je, tem bolje. Čim več jih lahko sprejme dovolj prostoren panj.
Kondicija pa, če matica normalno zalega, če družina ne sede na roj, če je družina zdrava (še drugo je po mojih izkušnjah manj pomembno).

Na mojem primeru z AŽ-panji:
- Če označim povprečni donos medu na enem in istem mestu ("pasišču") s številom 1,
- je bil pri povečanju panjske prostornine za en oddelek (z zaklado) 2 (še enkrat več),
- pri povečanju za dve etaži (Až-dvojček) pa 4 krat večji donos!
(glej objavljeni diagram nekoliko spredaj, ki pa ne prikazuje natančnejših povprečnih donosov mojih družin, ko so bile še samo v običajni prostornini AŽ-panjev. Ocenjujem pa po spominu, da je bil v povprečju okoli 10 - 15 kg.)

Ta spoznanja niso v čebelarski teoriji in praksah nič novega. Obstajajo pa različna gledanja na to logiko.
Ni malo čebelarjev - malih in velikih (celo zelo vplivnih)- , ki to logiko zanikajo in so pristaši manjših, oz. srednje močnih čebeljih družin Z njimi je seveda lažje rokovati in jih prevažati. Če se čebelar potrudi, pa tudi iz teh družin doseže zadovoljiv donos.

MarjanD

Letošnja hrana čebeljih družin za zimo.

Ker sem letos bolj dosledno kot druga leta pridobitnima družinama (ena z zaklado in druga kot AŽ-trojček) - , pobral "čebelarjev med" (po načelih našega sonaravnega čebelarjenja, ki naj bi se mu čimbolj in čim hitreje približali in ga osvojili), so v dvoetažnem gnezdu na 18. satih, prihranile velike vence medu nad zalego in na zgornjih krajnih satih pokrit med na celotnem satu, v spodnji etaži ob spodnjem žrelu pa na krajnih satih velike ploskve konzerviranega cvetnega prahu - imam s krmlenjem sladkorja malo opravka. Tudi moje pomožne in preizkuševalne družinice (vključno tisti s poapnelo zalego). so ohranile v panjih ves letošnji nabrani med. Seveda te družine sorazmerno manj, kot polno razviti. Zato tudi tem nimam veliko za dodajati sladkorja.

V sedanjem brezpašnem obdobju pa vsem tem družinam želim ohraniti dobro formo za prezimovanje - dovolj "zimskih" čebel, seveda!
Zato jim ob priliki po malem dam v pitalno koritce samo toliko redkejše sladkorne tekočine, kolikor jo sigurno lahko pospravijo čez noč. Zjutraj je ne sme biti v pitalnikih nič!

Če je - četudi samo pri eni družini - je okoli čebelnjaka halo. Čebele prav zoprno stikajo vsepovsod, kje bi našle še kaj takega ali podobnega za "pod zob". Takrat ni prijetno bivati blizu njih. Če so pitalniki dovolj zgodaj izpraznjeni, pa je čebelam znak, da je "paše" konec in je mir.

Glavno količino za zimsko - zgodnje-pomladno dohranjevanje družin bom dal septembra, v eni potezi s polnimi pitalnimi koritci, ki sprejmejo okoli 5 litrov. Takrat bom moral biti pri čebelah za kontrolo in tolerirati obletavanje čebel - ali pa se zadosti oddaljiti. S skrajno omejeno hitrostjo odvzemom klaje iz pitalnika - kar je mogoče - bi krmljenje predolgo zavlekel in nimam izkušenj, da bi v tem primeru bile čebele znatno bolj mirne in ne bi iskale hrane okoli čebelnjaka. "Paša" pač še traja...čeprav manj intenzivna.

Vsak pa si je nabral tudi svojih izkušenj - in prav je tako, če se obnesejo.

MarjanD

Graditeljski postopek spremembe kepe stisnjenih medenih pokrovčkov v za silo čebelam uporabno satovje, ki raste iz tal proti vrhu - kot stalagmit.
Navzdol pa je pritaknjen stalaktit rojčka čebel za prihod delavk s panjskega stropa. Ne znajo tako delati samo kapniki v kraških jamah!

MarjanD

Še drugi ljubitelji cvetlic

Nisem zbiratelj metuljev, tudi mu ne vem imena - pa mi je slučajno priletel pred fotoaparat v svoji prelestni opravi.

Op.:Hvala! Peter je pobrskal po virih in priobčil v komentarjih na mojo temo med drugim:
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Lastovičar (znanstveno ime Papilio machaon) je metulj iz družine lastovičarjev (Papilionidae), ki živi v večjem delu Evrope in Azije (Palearktike) ter v Severni Ameriki.

Osnovna barva kril je žvepleno rumena. Krila imajo črne pege, zadni par ima ob notranjem robu rdeče rjavo oko. Na zadnjem delu kril ima lastovičar kratek repek. Lastovičar je močan in hiter letalec, ki ga je najlaže opazovati ko lebdi nad cvetovi in srka nektar. Je največji slovenski metulj.

Njegova gosenica je živo zelene barve s kontrastnimi črnimi in oranžnimi lisami. S svarilno barvo opozarja morebitne plenilce na smrdeče izločke obrambnih žlez, ki se nahajajo za glavo.

Pa še ta isti, v drugačnem barvnem odsevu:

MarjanD

Moji najljubši etiketi za na kozarce z medom, ki ga "ukradem" čebelam - za moj trud in veselje z njimi - za mojo družino in prijatelje.

Opomba.
Ob imenu strd na moji nalepki je bilo nekaj mnenj. Naj še jaz dodam svoje:

V slovarjih precej pomanjkljivo piše, da je "strd" samo staro slovensko ime za med.
Pa ni samo to!
Že od davna so naši čebelarji vedeli, da se med po navadi ali skoraj praviloma strdi (kristalizira). Zato so mu rekli strd. Strjen med.
Zato so tudi vsakemu medu, četudi ni bil strjen, rekli in vsaj na Gorenjskem, rečejo ponekod še danes strd. Tista strd. Torej ženskega, lepega spola.

MarjanD

Tudi način shranjevanja satja

Ko izpraznim medišča in združujem družine nastane problem, kje in kako shraniti satje, ki ga želim ohraniti.
Jaz imam to rešeno tako (še od očeta), da satje zložim na letve v omaro, ki je kar v čebelnjaku. Tako je na suhem in stalno pri roki, ko satje spet rabim.
Na suhem mora biti, da ga ne napade plesen. V čebelnjaku v omari mi nikoli ni splesnilo!

Moram pa to satje v omari, ki popolnoma ne tesni, občasno zažveplati, da uničim voskovne molje in njihove ličinke. Njihova jajčeca pa s tem žal ne uničim, zato je potrebno ta ukrep ponoviti.

Zanimivo, da mi voskovni molji, napadajo tudi satje, ki je bilo v plodiščih, kjer sem svoj čas tretiral s strupenimi pripravki, ki jih uporabljamo proti varoji. Po nekih trditvah (Francel...) bi moralo biti to satje strupeno tudi za gosenice moljev, ki ga uživajo. Pa ga uživajo brez zadržkov - torej ni zadosti strupeno?!

Pomisleki proti žveplanju satja, ki spet pride v panje, so se mi zmanjšali, ko spoznavam, da se žveplo uporablja vse več pri čebelarjenju proti varoji.
Jaz razmišljam, če pomaga na kakšen način tudi proti sporam (glivicam) poapnele zalege? Bomo še videli. Škoduje po mojih izkušnjah sigurno ne.
Žvepleni lističi , čer jih dam med satje v panj, te nadloge s poapnelo zalego žal ne odpravijo. Morda jih pa plinjenje satja v omari vsaj razkužuje?

Sati v omari se pri stiski s prostorom lahko tudi malo stikajo. Če imam dovolj prostora jih seveda bolj razmaknem. Razmaknjeni so seveda manj podvrženi posledicam gosenic voskovnega molja in posledice plinjenja so za njih bolj usodne.

Torej, moja izkušnja s shrambo satja je zračen, suh prostor v leseni omari v čebelnjaku-
ali pa kar v panju pod gnezdom tudi preko zime. Z dostopom čebel, ko je primerna temperatura. To mi omogočajo AŽ-maksji - trojčki.

Odprto omaro s satjem sem nekako uspel slikati v ozkem čebelnjaku. Vidi se spodaj tudi lonec za žveplanje in nekaj širokih satov za medišča brez matične rešetke. Vidi se tudi, da je kar precej satov starih in jih še uporabljam. Čebele jih imajo vedno najrajši. Če imajo izbiro, vedno dajo prednost starim!
Narobe hodi le bojazen, da je v starem satju ohranjeno kaj strupenega, kar vpliva na kvaliteto medu. Zasledil pa sem v čebelarski literaturi tudi strokovne analize, ki so ta vpliv zanikale*. Zanikajo ga tudi gosenice moljev v satju...
Iz previdnosti satja iz plodišč tako ali tako ne dajem v medišča.
________________________________________

* V naslednjem prispevku bom o neki taki raziskavi pisal.

Pri prezimovanju čebelje družine v AŽ-trojčku (tudi "dvojčku"!) po mojih izkušnjah družini nič ne škodi odprta veha v podnici in v spodnjem panju v obeh etažah vloženo satje. Tu čebele same poskrbe, da tudi to satje ne napadejo molji in še druge koristi imajo od njega, če je v njem kaj medu in peloda. Potreba po shrambni omari se tudi zmanjša.

MarjanD

Vpliv satja na kvaliteto medu
Med drugim:
Sledovi (ostanki) sredstev (kemikalij) v satju pri tretiranju čebeljih družin proti varoji*
[/b]
Dunajska Univerza - raziskovalni čebelarski inštitut - objavljeno v glasilu Bienen aktuell, okt. 2011

Povzetek.

Preučevalo se je odvisnost kvalitete medu od starosti (uporabe) satja in ugotovilo:

- Ni vplivov iz satja na barvo (izgled) medu.
- Sledove peloda v medu so našli tudi iz prejšnjih paš v starejšem satju.
- V medu iz tretiranega satja niso našli sledov (ostankov) uporabljanih strupenih kemikalij proti varojam. Tudi ne iz najbolj starega, več let uporabljanega satja v tretiranih panjih čebeljih družin
- Pač pa so našli sledove (ostanke) kemikalij od tretiranj v vosku satja. Folbex VA so našli celo v vosku starejših (temnih) satov , čeprav niso z njim tretirali že 16 let! Nekaj sledov Folbexa in še posebno Apistana so našli celo v vosku naravno grajenega satja.
- Vsebnost mineralov v medu temnega satja je bila pri večini raziskanih elementov povdarjeno večja kot v medu iz naravno grajenega satja.

_________________________________________
* Zavedam se, da so ti podatki v hudem nasprotju z mnogimi drugimi (večinoma kasnejšimi) podatki raziskav. Nisem kvalificiran, da bi ocenjeval kdo od strokovnjakov se je motil in v čem. To naj uredijo med seboj!
Meni je seveda všeč ta analiza, predvsem v tem, da med morda le ni tako onesnažen od tretiranj, kot se govori in piše?!

MarjanD · Objavljeno: 01 Sep 2015 12:17 Naslov sporočila:

Gerstungov satnik in Žnideršičev (AŽ) satnik.

Dokaj "črnila" se je prelilo v tem forumu glede dveh satnikov, ki naj bi bila eno in isto. Namreč po mnenju nekaterih, le Gerstungov.
Da ne izgubljam še naprej besed, sem si še enkrat ogledal oba satnika. Oba iz literature, Žnideršičevega tudi pri mojem AŽ čebelarstvu, ki ga predstavljam v tej temi.

Tukaj sta;

Gerstungov satnik 40 x 24cm z rogličema zgoraj

Žnideršičev (AŽ) satnik 26 x 41cm

MarjanD · Objavljeno: 01 Sep 2015 12:28 Naslov sporočila:

Še to:

Gerstungov satnik tak, kakršen je, ni mogoče postavljati v panj po vzdolžni strani zaradi "rogljičev". Razen z odžaganjem rogljičev.
Žnideršičev (AŽ) satnik pa z Igorjem že 40(!) let postavljava navpično v AŽ zaklado, ki je sestavni del mojega čebelarstva.
Tudi pri montažno nasajenih plastičnih "rogljičih", za uporabo pri nakladnih panjih, ostajajo AŽ satniki taki, kakršni so.
To je kar nekaj pomembnih razlik od enega do drugega satnika, ki sta približno enaka le po poveršini satja.

MarjanD · Objavljeno: 01 Sep 2015 14:04 Naslov sporočila:

Jutro se budi in čebele še malo "dremuckajo". Saj vemo - so delaholičarke in redko mirujejo ali pa nikoli.
Na sicer popolnoma jasnem nebu letala predejo svojo zgodnje jutrano prelestno mrežo oblakov. Upajmo, da nam nekoč ne bodo zastrla in zastrupila nebo in zemljo z vsem živim, tudi čebelami.

MarjanD · Objavljeno: 01 Sep 2015 14:35 Naslov sporočila:

Še malo iz zgodovine mojega čebelarjenja.

Z Igorjem imava od nekdaj silovite debate o čebelah. Nekoč mi je pripovedoval, kako je preprosto, a verodostojno izračunal koliko matica lahko zalega.
Sicer sem o tem že pisal, a vsi smo nagnjeni k pozabljivosti, zato še enkrat.

Pri svoji družini v AŽ-panju, iz katerega je odstranil matično rešetko (saj je imel tudi zaklado), je pregledal vse satje v obeh etažah in zakladi, ki so bili dostopni matici, Približno je izmeril zaležene površine satja in na tej osnovi dobil presenetljivo visoko številko povprečne zmogljivosti zaleganja te njegove matice. Vrtela bližala se je blizu številke 3000!
V čebelarskih literaturah navajajo precenj nižje številke. Morda je bila ta njegova matica bolj izjema, kot pravilo. Pa vendar.

Tudi pri meni skoraj redno opazim na višku razvoje družin zalego na 10. - 15. satih. Seveda ne do zadnje celice! Nisem se pa še spravil bolj natančno šteti vse zaležene celice v panju.
Zato imam vse gospodarne (polno razvite) družine v dveh panjskih etažah. Torej pri devetsatnih AŽjih na 18. satih. Vidim, da se to glede zalegalnih zmogljivosti matic kar izide.

MarjanD · Objavljeno: 01 Sep 2015 20:54 Naslov sporočila:

ZAKLJUČUJEM SODELOVANJE V TEM FORUMU

Bilo mi je v veselje, da sem se lahko v tem forumu razgovoril o čebelah s katerimi sem zasvojen tako, kot vi ali še bolj.

Tu sem našel prijetne in celo izredne nove prijatelje ali vsaj prijatelja.
Z njimi bom še rad zasebno izmenjaval mnenja o starih in novih poteh v ljubiteljskem čebelarstvu.

Hvala Marko, Boris, Istok in posebno Robi za tukajšnje prijateljevanje! Morda se koga v tem krogu nisem spomnil, pa brez zamere!

Zbogom!

Marjan

RobertR · Objavljeno: 01 Sep 2015 21:38 Naslov sporočila:

Nasvidenje, Marjan ...

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli