NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov NOVE POTI V ČEBELARSTVU
Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




AŽ Dvojček poskus z globokim plodiščem+Marjan Debelak RAZNO
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3, ... 40, 41, 42  Naslednja
 
Objavi novo temo   Ta tema je zaklenjena: ne moreš urejati sporočil ali odgovarjati na objave.    NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov -> Alberti-Žnideršičev (AŽ) in ostali listovni panji
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 26 Jan 2012 09:39    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

g. Marjan je napisal/a:


ODBIRA – SELEKCIJA – UTVARA?

Zlatko je napisal/a:
Zanima me pa naslednje vprašanje. G. Marjan, kako ste (če ste) odbirali svoje matice za nadaljevanje svoje genetske linije, skoraj ne verjamem, da ste kupovali matice pri prodajalcih matic. Ali je bilo to nerojivost, donos medu, čistilni nagon, zgodnje prenehanje zaleganja na jesen ali morda še kaj drugega?
Hvala za vašo potrpežljivost z nami.


Z veseljem se pogovarjam o čebelah (in še čem, kar me zanima).
Na Vaše vprašanje pa na kratko (Vaš “ta-glavni” mi je naročal, da vedno čimbolj na kratko):

Jaz čebelarim (na Bledu) verjetno s kakšnim genom pri maticah še od mojega očeta, on pa je svoje pripeljal od njegovega doma (v Otočah), kjer so vedno imeli čebele.

Matic nisem nikoli kupoval, niti čebeljih družin (pardon, kot mlad fantič sem med 2. sv. vojno , ko so očeta pregnali od doma, kupil eno ali dve družini v kranjičih da sem pomnožil naše čebelarstvo). Ko se je oče vrnil, smo imeli tudi zato (in seveda zaradi rojev) več čebel, kot jih je zapustil. Sedaj res zadržim s slabimi občutki (bolezen HG…) kakšno družino zase, ko prileti v lovilni panj od kdo ve kod.

V začetku sem se trudil z odbiro, saj je bilo to skoraj zapovedano. Videl sem, da to (skoraj) nič ne pomaga! Še vedno sicer nadaljujem z najbolj razumljivo odbiro: izločam bastardne (mešane) čebele (z rumenimi obročki) in matice v družinah z več poapnele z..

Mnenja sem, da pri čebelah selekcija (odbira) ni uspešna!? Če bi bila, bi že morali imeti ob taki množici vzrejevalcev matic in naših, pa tudi vesoljnih znanstvenikov super čebele - medarke, nerojive, odporne proti boleznim in zajedalcem itd. Edino pri mešanju čebeljih ras smo zgleda uspešni – bastardov je hitro preveč! Ja, čebele znajo biti res nekaj posebnega! Niso tako, kot druge živali, ki lahko iz njih delajo kar si bodi!

Naša sivka je bolj rojiva zato, ker se spomladi hitreje razvije do maksima, nato pa vsaka čebelja rasa roji! To lastnost je treba razumeti in uporabiti!
“Medarke” so vse čebele, le treba jim je omogočiti maksimalne donose!
Zelo podobno je z drugimi nagoni – ko pa so dejanske razlike, jih živ krst ne zna posplošiti! So enkratnost. Ostanejo posebnost, kot ni mogoče štancati genijev!

Moj (sebični a verodostojni) nasvet: osredotočiti se velja v pametno ravnanje s čebelami. Jaz dam vse na našo sivko, naš panj z najboljšimi načini čebelarjenja in naš čebelnjak. Vidim, da se na ta način da doseči domala vse! Pa to ne vzemite kot zoprno reklamo naših medijev. Je samo moje zasebno mnenje.

Lep pozdrav, Marjan
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min


Nazadnje urejal/a JernejM 26 Jan 2012 11:35; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 26 Jan 2012 09:53    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Citiram:
Vaš “ta-glavni” mi je naročal, da vedno čimbolj na kratko.


No, ni čisto tako; ne preveč slik in boldanja v tekstu, ker mi gre lahko hitro kakšna ura, drugače pa so takšnile "čistopisi" lahko poljubno dolgi, ker samo prekopiram.

Citiram:
Naša sivka je bolj rojiva zato, ker se spomladi hitreje razvije do maksima, nato pa vsaka čebelja rasa roji!


Niti morda ni nujno, da je tako zelo rojiva: problem je tudi v slovenski stisnjenosti, v majhnih panjih (in glavah)?? Tudi sami že desetletja pridigate, da naj bodo panji večji. Ko gledam povečanega Grajša (max 34 AŽ satov?), opažam, da mora mojster še vedno zelo manipulirati s sati, da polno izkoristi pašo (povprečje 73 kg/leto), zato mislim, da je tudi tak veliki Grajš majhen za normalno družino. Od tod potem ideje o tri-etažnem AŽ in naprej Vaših Dvojčkih, Trojčkih in naprej Laughing .

Če je plodišče veliko in neovirano, je tudi rojenja veliiiko manj, kar poroča tudi Rudi. Seveda pa ko enkrat gredo na roj, ni več pomoči in to se zgodi tudi če imajo notri še dosti prostora za gradnjo, a to storijo redko, recimo le ob slabši pašici. Z večjimi panji torej dobimo tudi manj rojivosti, kadar pa rojijo, so roji težki preko 3 kg in tak roj je tako močan, da sam poskrbi zase do zime, če je le kaj paše.

Se strinjam z Vami glede "pametnega ravnanja" z našo Sivko, v kar pa nasilno in veleumno selekcioniranje v preteklosti vsekakor ne spada. Spada namreč v zmote, ki jih ne gre ponavljati. Mislim, da je dobro selekcionirati družine, če je že možnost za razplod, selekcionirati torej določene lastnosti, iz takih družin vleči nadalnje linije, ne pa selekcionirati matice.

Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Zlatko H



Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm

PrispevekObjavljeno: 26 Jan 2012 19:05    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

JernejM je napisal/a:
g. Marjan je napisal/a:


Moj (sebični a verodostojni) nasvet: osredotočiti se velja v pametno ravnanje s čebelami. Jaz dam vse na našo sivko, naš panj z najboljšimi načini čebelarjenja in naš čebelnjak. Vidim, da se na ta način da doseči domala vse! Pa to ne vzemite kot zoprno reklamo naših medijev. Je samo moje zasebno mnenje.

Lep pozdrav, Marjan


g. Marjan, hvala za vaš odgovor. Enkrat bom verjetno tudi jaz prišel do obdobja, ko se bom moral odločiti, katero družino pač "odbrati", pustiti linijo za naprej in katero ne.
Ampak stavek, ki ste ga zgoraj napisali je pravilo, osredotočiti se moramo v pametno ravnanje s čebelami, jaz bi k temu dodal po meri čebele.

Pozdrav tja do Bleda, če ste sedaj tam.

Zlatko
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Marko



Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.

PrispevekObjavljeno: 26 Jan 2012 22:28    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Dober dan (večer), g. Marjan.

Mnenja sem, da pri čebelah selekcija (odbira) ni uspešna!? Če bi bila, bi že morali imeti ob taki množici vzrejevalcev matic in naših, pa tudi vesoljnih znanstvenikov super čebele - medarke, nerojive, odporne proti boleznim in zajedalcem itd.

He, he ... a niso prav to atributi, cilji, ki jih zasleduje rejski program za kranjsko sivko ?
Citiram:
povečati donos medu, zmanjšati rojivost, doseči večjo mirnost čebel in povečati stopnjo odpornosti proti boleznim ...

Seveda govori program o SELEKCIJI, za katero pravite, da je utvara in neuspešna. Kar podpišem. Še posebej, da je UTVARA. Uh, kakšna zabloda se mi zdijo omenjeni cilji. Še najbolj tisti o nerojivosti. Bomo res imeli le še laboratorijske matice ? Upal bi si trditi, da tole presajanje čebel delavk za bodoče (ne-)matice vodi do enega samega rezultata: slabotne čebelje vrste.
Za razliko od selekcije pa se mi zdi odbira kar dobra metoda, s katero lahko pridemo do družin z npr. bolj izrazitimi čistilnimi sposobnostmi ipd. - da ne ponavljam že napisanega s strani Jerneja, Zlatka in ostalih.
Za to pa je seveda treba izkušenj. Meni jih še manjka Smile .

Lep pozdrav vsem.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 28 Jan 2012 10:05    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

g. Marjan je napisal/a:


O nekaterih razlogih za slovenski način »stisnjenega« čebelarjenja pri rojivosti kranjice

Jernej je napisal/a:
Niti morda ni nujno, da je tako zelo rojiva: problem je tudi v slovenski stisnjenosti, v majhnih panjih (in glavah)??


Komentiram:

Zakaj smo slovenski čebelarji večinsko tako »stisnjeni« s panji in v glavah je zanimivo vprašanje za daljšo razpravo. Mislim na kratko, da je treba iskati razloge v zgodovinskih in vsakodnevnih čebelarskih izkušnjah, nekaj pa tudi v naših posebnih naravnih danostih, ne v kranjski zaostalosti.

Po moji amaterski »analizi« velike rojivosti kranjice, le-to ne moremo odpraviti s kakršnokoli selekcijo (ker je niso doslej, kljub velikim prizadevanjem); z njo moramo najbrž trajno računati in jo le pametno uporabiti. Posebno, ker je tako očitno in hvalevredno povezana z njenim burnim pomladanskim razvojem. Seveda pa je jasno, da družina sivke ali kranjice prej (prisilno) doseže možni maksimum razvoja in s tem rojno krizo, če biva v (pre)majhnem panju. Tudi drugi naši čebelarji se tega več ali manj zavedajo. Vendar pa iz raznih razlogov ostajajo še vedno večinsko pri manjših panjih (pri osnovnih žnideršičih in podobnih skladovničnih panjih). Ne bi pripisoval prav našim čebelarjem, da so bolj butasti od drugih, ki čebelarijo v panjih z neomejeno prostornino. Imajo pač svoje tehtne razloge in jim očitno paše čebelariti s sivko tudi v manjših panjih. Saj s tem nikogar ne ogrožajo! Kaj pa to koga briga?!

Komur pa to ni všeč, se pač posluži večjih ali povečanih skladovničnih panjev ali preskoči v svetovni nakladni panjski sistem z neomejeno (nakladno) prostornino. Ima tudi možnost imeti svoje čebele v običajnih žnideršičih in jih sestavajti v poljubno velike »(maksi«) panjske sklope. Skoraj nič (razen za nakladni panjski sistem) ni »uradno« močno priporočanega, kaj šele prisiljenega. Svobodna je volja naših, po večini ljubiteljskih čebelarjev!

Tudi g. Zlatku bi rad pritrdil, da se seveda tudi jaz zavzemam za tako čebelarjenje, ki v največji meri koristi čebelam, ne le čebelarju. Drug brez drugega pa v našem času ne moremo in ni priporočljivo. Na račun take odvisnosti so po mojem mneju potrebni in opravičljivi tudi kakšni pametni kompromisi.

Z zimsko-pomladnimi pozdravi!

Marjan
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 28 Jan 2012 10:19    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Citiram:
Kaj pa to koga briga?! ... Svobodna je volja naših, po večini ljubiteljskih čebelarjev!


Tule gre pa za komunikacijski nesporazum. Na našem forumu ne debatiramo o tem, kaj naj bi kdo delal in se ne brigamo, kaj kdo dela, le ugotavljamo vzroke in posledice določenih delovanj.

Na primer, temu se naš Frank nenehno posmehuje in jaz tudi, vsak dan bolj: so čebelarji, ki trdijo, da je kranjica huda čebela, da rada ropa in da rada roji. Vse to so pristranske ocene, ki nikakor ne držijo v mojem čebelnjaku. Moje čebele niso hudo rojive, nobena ni huda in niso roparice. Zakaj niso takšne, je jasno: ker sem pač spremenil način čebelarjenja, kakršen je pri tistih, ki ponavljajo zgornje trditve, ali le eno od njih.

Če večina čebelarjev v Sloveniji čebelari v plodiščno omejenih panjih, zaradi večjega donosa medu, je jasno, da počasi vzklije trditev, da je naša čebela rojiva. Pri tistih, ki pa nenehno vdirajo v plodišča, pa je tudi huda. Če jim pustimo neomejeno plodišče, in ne premeščamo satov, naša čebela ni niti hudo rojiva niti huda. Takšne so tudi čebele pri modrih profijih z velikimi panji, naj so to nakladni ali paviljonski, nobene veze nima.

Če potegnem črto: mi proučujemo delovanja čebelarjev in metod in njih posledice. Če ima čebelar kilometer od nas 20 ali 60 ali 100 litrske panje in trdi, da je kranjica rojiva, se seveda samo nasmehnemo, tu ni pomoči. Še posebej pa se nasmehnemo, ko prihajajo njegovi roji v naše lovilne panje. Tako da nas res ne briga, še celo zadovoljni smo, kajti biodiverziteta je nujnost, tudi panjska.

Lep vikend vsem, j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 29 Jan 2012 10:14    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

g. Marjan je napisal/a:


Pojasnilo

Da ne bi bilo med nami, - ki v bistvu (a na različne načine) podobno mislimo in delujemo - kakršnega-koli nesporazuma, naj takoj pojasnim:

Stavek “Kaj pa to koga briga” se je v mojem prejšnjem tekstu nanašal le na to, kako v različnih panjih (stisnjenih ali razvlečenih) čebelarimo in imamo pri tem popolnoma svobodno odločanje ter najrazličnejše prakse, tudi rojne.
Žal mi je, da je bila ta, morda z moje strani nerodno uporabljena fraza “ne briga”, - brez širše razlage -, razumljena kot moja kritika splošnih stremljen v tem forumu.

Sposodil sem si jo namreč po spominu iz zapisa v nekem drugem čebelarskem forumu, kjer je avtor to frazo uporabil v zagovor hudih obtožb čebelarjenja z AŽ-panji, ki, da ni ekonomično, češ, kaj pa koga briga moja ekonomika, četudi bi jaz čebelaril v madžarskih “pralnih strojih” (saj se kdo spomni obvestil, da so tam nekje izumili panj z vrtečim gnezdom)…

Še vedno bi pa rad videl odgovor na moje vprašanje, kakšno bi bilo v rojnem pogledu utečeno čebelarjenje v panjih z nepremičnim, neomejeno “globokim” plodiščem – mar podobno kranjičarskemu? Saj je jasno, da se tudi podaljševanje (“globina”) naravno grajenega satja v panju kmalu po prvem letu naselitve tako ali drugače neha. V rojnem času pa pride nato pri razviti družini skoraj neizogibno do rojenja! Rojno stanje pa ni primerno za donose medu, če nas ta donos kaj zanima. Zanimati pa nas mora vsaj za blagor čebel, ki naj prezimijo na dovolj nabranemu njihovemu medu?! Če čebelar rojenja ne misli preprečevati (tako preprečevanje seveda ni v naravi čebel), kaj bo z roji? Jih bo ves rojni čas stražil, da mu ne pobegnejo? Jih bo lahko ogrebal? Jih bo vsako leto razdajal ali prodajal – ali podiral (kar spet vodi v svet neetičnega in nasilnega čebelarjenja)?

Vsa ta vprašanja me napeljujejo na misel, da bo vendar treba tudi pri tem načinu čebelarjenja imeti (ali šele izumiti) kakšne primerne protirojne ukrepe?!
Najbolj krotke čebele pa znajo biti tudi nenadoma hude (napadalne), tudi če se jih celo leto čisto nič ne dotikamo! Takih primerov je žal veliko in jih zaznamo, če dolgo čebelarimo. O teh primerih pa po potrebi in želji kdaj drugič.
M.


Nazadnje urejal/a JernejM 29 Jan 2012 10:42; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 29 Jan 2012 10:41    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Hvala. Saj samo debatiramo. Me pa stavek "Kaj pa to koga briga", vseeno spodbudi, da idealistično pogledam v prihodnost:

Želim si, da bo zavest in etičnost Človeka v naslednjih desetletjih toliko napredovala, da bo kaznivo tudi škropljenje čebele s kislinami in strupi, ter premetavanje plodiščnih satov, kot je dandanes kaznivo zanemarjati otroka ali domačo žival, kaj šele mučiti jih. Seveda je to fatamorgana, a vendarle; nima vsakdo pravice delati iz čebel kar se mu zazdi, samo zato ker so njegove. Enako velja za psa in kravo. Menda imajo v Rusiji že satnice 5,9 mm?? Na tak način se varoja le množi, ker so čebele vse bližje trotom, torej je kemija večni zakon in križ. Dobro, pa pustimo to.

Glede vašega vprašanja o rojenju sem že odgovoril na privat mail nedolgo nazaj? Kar se mene tiče, bom čakal roje, odvečne družine pa oddajal, kajti neverjetno je povpraševanje čebelarjev tako po velikih družinah za 150-200 evrov, kot 7 satarjev za 100 evrov, kaj šele za roji. Očitno gre mnogim letos presneto slabo.

Kot sem vam omenil v mailu, je mojster Belčić iskal protirojno metodo desetletja dolgo in jo na koncu našel. Morda je v nekih točkah podobna vaši dvomatični. Tudi njegova je dvomatična, z dodatnim obračanjem zgornjega žrela, če se ne motim. Mislim da noben srčen naravni čebelar ne bo uporabljal teh manipulacij, ker potem je že vseeno, če ostane tu, kjer so dandanašnji profiji.

To je le moje mnenje (torej "uradno" mnenje tega foruma Laughing??) . Rojenje je višek čebeljega življenja in vedno ga bom vesel. Je tudi eden od temeljev borbe proti varoji, če se to izvaja na Iztokov (Vasiljević) način. Če si ga ne bom želel, in če dovolj prostora v panju v tistem času ne bo pomagalo, se ga bom pač razveselil, rojenja: TE MEJE NE BOM NIKOLI PRESTOPIL, to bo vedno v domeni čebele. Moji prsti bodo segali le do zgornjega dela medišča.

Pa vendar:
ena metoda pa je tudi Warrejevo pomladansko pomlajevanje družin: vse družine je vsako pomlad, kak teden pred prvo pašo, ometel v prazne panje. Na tak način je dosegel:

- 3-4x večji donos medu tisto sezono (juhej medarji!),
- znebil se je bolezni (tudi varoje dandanes),
- preprečil je rojenje,
- dobil je med,
- dobil je vosek.

To je torej ena opcija za tiste, ki zagrizeno ne bi marali rojenja? Vsekakor je to metoda umetnega roja, kar je še vedno dokaj blizu naravi, kjer so družine kdaj pa kdaj prisiljene v takšno situacijo.

Sam bom to metodo morda uporabil le ob prehodu iz naravnega satja na Rudijev način, enkrat v življenju družine torej; na začetku drugega leta. Lahko pa se jih tudi pusti rojiti in se potem roj vstavlja v nov panj (Rudi trdi, da je potem manj trotovine). A v tem primeru še vedno ostaja izrojenec na starem satju.

Če pa je družin preveč, se jih proda ali odda. Tako nekako razmišljam, začetnik.

Lepo nedeljo želim, j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 01 Feb 2012 08:18    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Marjan je napisal/a:


Moje ljubiteljsko čebelarjenje pred nastopom varoj

Jernej je napisal/a:
"Lahko tudi sami dodate kak prispevek, ki sodi v naše pubertetno iskanje nečesa, kar ste vi poznali pred varojo, in Čebela tudi."


Najprej: mislim, da smo v Sloveniji vsi čebelarji ljubitelji čebel – prav zaljubljeni v ta čudežna bitja. Ne ločujem jih v pravoverne (“naturiste”) in krivoverne (“industijce”). Saj se skoraj vsi v tej naši čudežni, majhni deželi poznamo. Zato vem, da je vsak naš čebelar pričel kot “mali”, najprej morda s čmrlji v škatli za cikorijo ali čevlje. Nato z največ par panji čebel, ki so mu postale svetinja. Šele nato so se prav redki, zaradi takih ali drugačnih razlogov, spustili na področje večjega, “tržnega” čebelarstva, s katerim bi oplemenitili ali sploh omogočili svoj materialni obstoj. Ampak, ljubiteljski čut do čebel je tudi pri njih ostal in se v kakšnem pogledu še poglobil, klub na videz in v resnici manj “ljubečim” pristopom pri upravljanju z velikim številom čebeljih družin.

Ko pa potreba in energija takega “velikega” čebelarja usahne, je ponovno čisto navaden, mali ljubitelski čebelar do smrti!

No, jaz, kot večina drugih, sem od začetka do teh poznih dni mali, ljubiteljski čebelar in me je čebelarjenje, tako kot vsakega čebelarja, “zasvojilo”. Ne moremo brez njega. Mota se nam v glavi skoraj noč in dan. Mar to ni zasvojenost? Ker to zaznajo tudi naši bližnji, se kar naprej oproščamo in razlagamo, da je ta zasvojenost neznansko manj škodljiva, kot tiste, ki jih narod pozna kot take.

Dolg uvod je bil to v naslovno temo. Bo pa ta po možnosti krajša.
Pred ne tako davnim nastopom varoj sem kolikor mogoče vestno izvrševal utečene čebelarske naloge pri mojih (še prej očetovih) čebelicah. Raziskovalna “žilica” pa mi ni mirovala, da bi čebelam in sebi v veselje nudil še kaj več od poznanega. Osredotočil sem se v reševanje - po mojem mnenju - temeljnega problema čebelarjenja v čebelnjakih s skladovničnimi panji (do takrat označenega za “misijo nemogoče”) za večje in nato še neomejeno velike panjske prostornine v čebelnjakih in z obstoječimi panji. Pa v reševanje rojnih problemov itd. Vse to sem uspel, tudi skupaj s prijateljem, nekako rešiti in čebelarjenje je postalo še bolj prijetno,- vsaj zame - z neznan(sk)imi novimi možnostmi in celo z “zaskrbljujoče” malo nerešenih temeljnih problemov. Poleg zadovoljivih iz(najb) načinov zelo uspešnega “pridobitnega” čebelarjenja z AŽ-panji sem vseskozi stremel za rešitvami “samodejnega” čebelarjenja, ko bi čebelar imel čimmanj dela s čebelami (in čebele čimmanj nadlegovanja s strani čebelarja) ter bi lahko še bolj sproščeno pil opojnost prisotnosti čebel lagodno na opazovalni klopici (imam prijatelja podobnih nazorov, ki si je naredil tak prostor tik pred panji ob pročelju čebelnjaka, celo v obliki oblazinjenega "prestola"). Seveda tudi z načrti, kako bi si uredil v čebelnjaku, skupaj s čebelami, božansko prebivališče, počivališče, celo spalnico in “sanatorij”. Med iznajdbe za samodejno (danes bi temu z zadržki rekli tudi "naravno") čebelarjenje že v tistem času sodi rešitev, da lahko pri mojih panjskih ureditvah samo z izvlečenjem pokrovne plošče nad odprtinami posameznih etaž omogočam čebelji družini neomejen razvoj in skladiščenje medu. Samo pred žrelom sem v celoti obvladal rojenje. Puščal sem že tedaj odločitev sami družini, da menja matico ob rojenju ali preleganju. Satje so mi že tedaj samo po potrebi obnavljale same čebele - brez satnic in žičenja.

Da se ta skrb ni vkoreninila in razbohotila, je poskrbela varoja.
Od tedaj je moje - in ne le moje – čebelarjenje nekoliko drugačno, nujno prilagajano skrbi za golo ohranitev čebeljih družin. To pa je sedanjost in več ne spada pod naslov tega prispevka.

Lep pozdrav! Marjan

SLIKA: 80 letni čebelnjak, večina panjev, kakšen gen od potomk družinskih Debelakovih čebel in njihov skrbnik na klopici - vse starem stilu in izgledu - a še danes dobro delujoče:


_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 01 Feb 2012 08:44    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Razlika je velika

Hvala Marjan!

Moj komentar glede teh in onih: na vsaki poti v življenju se moramo najprej naučiti razlikovanja. Če ne bomo jasno razlikovali, katere so tiste prakse, ki definitivno škodujejo čebeli (= industrijsko čebelarjenje: pravažanje na monokulture, reševanje družin z enakim številom narejencev, vsiljevanje "pametnih" matic, nujna uporaba strupov v panjih, premetavanje plodiščnih satov po panju in med panji, uporaba matične rešetke in posledično nenehna, vseživljenjska bitka proti višku čebeljega življenja - rojenju, hranjenje s tonami sladkorja, itd, itd ...), ne bomo nikoli zmogli pomagati sestri Čebeli. Ker s sestro se tako ne dela.

Žal v praksi ni res, da je vsaka čebela enaka čebeli. V naravi vidimo, da ima ena družina cel spekter različnih velikosti celic. Čebelarska industrija pa že 100 let čebeli vsiljuje čim večje celice, posledica česar je tudi šibkejša čebela in močnejša varoja. In tako naprej, tega je "malo morje"...

Naš forum je nastal prav iz razloga, da se te velika razlika (med industrijsko in bolj naravno čebelo) artikulira. Namreč, pred tem nam ni bilo dovoljeno, da se kjerkoli pogovarjamo o praksi uspešnih naravnih čebelarjav po svetu. Nenehno so nam tumbali, da smo fantasti, da je čebela enaka čebeli, a s pomočjo Franka smo uspeli ohraniti zdrav dvom v te "strokovne" ocene in zaorati ledino tudi v Sloveniji. Ne morem dovolj poudariti, kako zelo je nujno, da bodoči naravni čebelar (vsaj naravnejši) dobro pozna tako naravno kot industrijsko prakso čebelarjenja. To je predlagal tudi Tedi in strinjam se z njim. Naravni čebelar mora dobro poznati oba načina in se učiti tudi iz industrijskega - tako dobrih kot škodljivih praks.

Razlikovanje je torej prvenstvenega pomena. Vsi smo res čebelarji, a eni imajo in bodo imeli čebele, ki preživijo brez kemije, drugi pa takšne, ki preživijo le s pomočjo kemije. Vedeti razliko je poslanstvo tega mikro-foruma. Nekateri bodo razliko doumeli, nekateri žal ne. Frank poroča o tisočih po svetu, ki RAZUMEJO in dokazujejo v praksi. Z milijon panji. Zdaj smo na vrsti mi.

Lep pozdrav vsem. Imamo srečo, da ni snega, ker če bi bil, bi imeli Sibirijo tudi tukaj. j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 04 Feb 2012 10:57    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

No, danes je snega za nekaj ur kidanja in zjutraj je bilo -12 C.

Marjan mi je poslal privat mail, ker pa je v njem veliko zanimivosti, sem ga prosil, če ga del lahko objavim tukaj. Zanimive zadeve sem dal v krepko pisavo.

g. Marjan je napisal/a:


Pogledal sem v Tvoj forum in videl, da si vstavil moj nov tekst in sliko pa tudi Tvoj razširjeni komentar. Vse OK! Hvala!

Kako je sedaj pri Tvojih čebelah? Še dobro, da ni take burje, kot na Vipavskem! Sigurno si zanje dobro poskrbel in se bodo že nekako znašle! Najvažneje je, da jih ne prekucne in da ne zgubijo stika s hrano! Saj to zelo dobro veš in si že pred tem ukrepal z dodatno porcijo sladkorne "pogače" ali kaj je že to? Meni to doslej nikoli ni bilo potrebno - saj veš zakaj. Ampak, kakšna družina se ne obnaša normalno in lahko nastrada pri še tako dobri postrežbi. To so pač izjeme, ki jim skoraj ni pomoči.

Še najbolje je to rešil moj prijatelj Igor, ki je eno od njegovih dveh družin kar z mizico na koleščkih prepeljal v sobo, ki je ne ogreva (že drugo zimo). Tam lepo prezimi brez problemov - vse mrtvice mu čez zimo znosijo v predal nekake "lesice", ki jo je vstavil pred žrelo. Ven ne morejo. Ne razburjajo se zaradi tega. Ko se otopli koncem zime prepelje panj spet na svoje mesto in ga odpre. Hrane pojedo malo in vsa jim je dostopna... Kaj bi še hoteli?! Seveda je to (le) v njegovem primeru mogoče, ko "čebelari" na balkonu.
To sem povedal tudi Francelnu v Kanado - mi še ni odpisal - ker ima tako strahovite zimske razmere ...

... Z rojenjem - ki je tudi zame božansko doživetje in pravo rojstvo čebelarjenja - bova še nekaj časa navskriž z najino prakso. Jaz svojih rojev - vsaj nekontrolirano - ne morem imeti, saj veš zakaj. Zato jih preprečujem ali pa kontroliram - spuščam jih z matico takrat, ko sem pri čebelah (primer za moje pokonci postavljene družine v kranjiču). Jaz delam pri tem nasilje nad svobodo družine - Bog mi pomagaj - ampak, saj veš, vse se da zagovarjati, tudi s primeri v naravi. Kaj vse hudega tam čebele dožive! Ampak, kot sem rekel: spoštujem Tvoja stališča in Ti kar hodi po Tvoji začrtani poti! Morda boš res uspel, kar pri nas daleč naokrog ni nobenemu! To bo "hec" v naši čebelarski srenji! Jaz bi se Ti pridružil, pa me mora stvar prepričati v možganih, da se česa lotim. Morda vsega še nisem čisto sprejel, zato ostajam pri kompromisnih rešitvah in res napeto čakam, kako bo pri Tebi čez nekaj let.
Upam, da jih bom videl in res Ti želim, ne le zate, ampak za vse čebelarje, da bi uspel na ta način rešiti čebele pred varojo in še čem. Ampak sedaj je varoja na prvem mestu!

Pošiljam Ti par slik od mojega prijatelja in čebelarskega so-inovatorja Igorja in njegovih čebel. Tudi tisti panjiček (petsatar), ki je na mizici s koleščki:







Lep pozdrav!

Marjan.


Nazadnje urejal/a JernejM 04 Feb 2012 11:34; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 04 Feb 2012 11:00    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Hvala vam lepa Marjan za prijazne besede in slike! Morda bi nam kdaj kaj napisali o Igorjevem čebelarjenju in vajinih inovacijah, če se seveda strinja s tem?

Lepo zimo Laughing , j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 05 Feb 2012 18:43    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

g. Marjan je napisal/a:



Igor se je pripeljal s svojim avtom na moje čebelarsko srečanje na Bledu


Igor pri poslušanju govorice čebel v panju (foto F. Šivic v SČ)


Čebele mojega prijatelja Igorja

Jernej je napisal/a:
Hvala vam lepa Marjan za prijazne besede in slike! Morda bi nam kdaj kaj napisali o Igorjevem čebelarjenju in vajinih inovacijah, če se seveda strinja s tem?”


Lahko zatrdim, da bi bilo moje čebelarjenje čisto drugačno, če ne bi po slučaju spoznal Igorja. Mučil sem se namreč v začetkih mojega samostojnega čebelarjenja z vprašanjem, kako doseči vsaj približno enako dobre čebelarske rezultate s prostorninsko omejenimi AŽ-panji, kot so bili tedaj silno hvaljeni dosežki pri prostorninsko neomejenih nakladnih panjih. Drobceni namig v nekem članku mi je omogočil, da sem se seznanil in hitro tudi spoprijateljil z Igorjem. Že po prvem razgovoru sem doma zvečer v dnevnik ves vzhičen zapisal tri besede. “Vse je rešeno!”- namreč, kako brez spreminjanja panja povečati prostornino žnideršičem.

Kasneje sem ta stavek še bistveno spremenil v geslo: “Vse je rešljivo!”
Čudovito je biti z nekom prijatelj, če si si z njim tudi nazorsko na “isti liniji” in se o vsem lahko sproščeno pogovarjaš.

Igor mi je vzor, da človek z voljo in razumom lahko reši domala nerešljive probleme.

Z njim se je usoda kruto poigrala in ga izzvala. Za celo življenje ga je že od mladega s paralizo nog in oslabljenima rokama prikovala na invalidski voziček. Pa se ni vdal. Uredil si je med neštevilnimi drugimi iznajdbami dvigalo iz hiše na vrt po svoji zamisli. Usposobil je s svojimi rešitvami avto in sebe za samostojne vožnje po Sloveniji, brez uporabe nog na sklopki in zavori, najraje k čebelarjem. Čebele v enem ali dveh panjih je preselil iz čebelnjaka na balkon in jih oskrbel na do takrat neznani način povečano panjsko prostornino (“zaklado”) s pokonci (kakšna predrznost!) postavljenimi sati. Kasneje sva si oba skupaj izmislila še “lesico”, da nima (ne le on) skrbi z roji na drevesih.
Če ostanemo samo pri čebelah. Težko si zamislim življenje fizično domala povsem onesposobljenega Igorja, ki bi bilo brez čebel in njegovega ljubiteljskega čebelarjenja, četudi pogosto zgolj v mislih in razmišljanjih, kako še kakšno stvar pri njegovih možnostih čebelarjenja izmisliti in izboljšati.

Značilno zanj je tudi to, da domala vse njegove praktične zamisli tudi sam ročno izdela z najpreprostejšimi pomagali, kot je v krpo ovit (za držaj) list žage za kovino s katerim na najfinejši način odžaga ali prižaga manjše lesene sestavine njegovih priprav in jih obrusi z brusilnim papirjem do največje natančnosti (npr. lesico z lesenimi(!) paličicami).

Ne poznam tod okoli nobenega čebelarja, ki bi imel do čebel in sploh do vseh živali tako popoln ljubeči odnos, kot Igor. Bog ne daj, da bi pri delu s čebelami katero sam ali kdo drug prizadel, pohabil! Sat premika v panju po milimetrih. Ne obleče čebelarskega klobuka in rokavic. Redko kdaj ga katera piči. Vsaki čebeli, ki pade na tla in ne more zleteti pomaga nazaj v panj. Odsluženo matico (ko je fizično še lahko nekoliko bolje čebelaril) nikoli ni “stisnil”, temveč jo je vedno spustil v naravo. Sedaj čebelari dokaj “naravno” – ne da bi se vtikal v panj. Vendar pa poskrbi, da mu roji ne uhajajo, zato še naprej izpopolnjuje lesico, da se roji vrnejo in se nato mlada matica spraši. Ker njegovim čebelam ne jemlje medu, pri zatiranju varoj uporabi “zdravilno” kemično sredstvo, ki je na voljo. Ko s tem neko leto ni “zdravil”, mu je družina umrla in je spomladi moral nabaviti drugo. To je še problem, ki čaka rešitev!
Vse moje čebelarske inovacije so večinoma plod skupnega razmišljanja z Igorjem.

Neizmerno sem mu hvaležen za to prijateljstvo!

Marjan
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 05 Feb 2012 18:59    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Moram reči, da so me zgornje slike in tekst ganili. Do solz. Intenzivnost in srčnost na Igorjevem obrazu in vaša zgodba ...

K meni včasih pridejo mladi ljudje, fizično zdravi, ki jadikujejo, da ne morejo storiti tega ali onega, ali se pritožujejo nad usodo ali ne vedo, kaj bi počeli. Takrat se spomnim slepe ženske, ki poje in bere besedila v cerkvi, tekmuje v kegljanju ... Pa drugega slepega fanta, ki se v Beli krajini usede na vlak in si gre v Ljubljano kupit nove čevlje, vsem svojim prijateljem pa na računalniku in spletu uredi prav vse, kar je možno ... Prebral sem krasno knjigo od invalidke, ki jo je napisala le z drobnimi gibi z mezincem ... In pred leti prav tako od ene z enakim hendikepom. In zdaj oziroma že nekaj časa med te zgodbe spada tudi Igor.

Moram reči, da me je dokončno zapustila potrpežljivost z razvajenimi, domišljavimi in lenimi ljudmi, ki se ne znajo potruditi niti "da si zavežejo svoje čevlje", medtem ko invalidi delajo takšne in druge čudeže, brez pritoževanja. Kajti prvim itak ni pomoči, drugi pa so na nek način blagoslovljeni z dodatno srčnostjo in življenjsko močjo. Seveda so si jo morali pridobiti - priboriti - na težak način.

Hvala Marjan za tale poduk vsem nam, j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 08 Feb 2012 09:28    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

g. Marjan je napisal/a:


Inei, vsi tam doli (upam, da ne nekoliko tudi čebele) na Tvojem forumu ste malo primrznili - nič novega ne berem!
Jaz pa sem izbrskal iz moje računalniške datoteke nek moj nedokončan tekst s temo o rojenju. O glavnem avtorju te visoke čebelje pesnitve sva si že dopisovala. Sem ga malo dopolnil in sedaj je na razpolago še komu - ponujam ga tudi Tebi v branje in če misliš, da bi se kako vklopil v forum, nimam nič proti.

Dodajam še sliko naslovne strani knjižice, iz katere sem črpal večji del tega zapisa.

Lep pozdrav!

Marjan
________________________________________________________________

Zgodba o rojenju :

http://www.eikiryu.si/Razniteksti/ZGODBA%20O%20ROJENJU%20-Maeterlinck.doc


Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 08 Feb 2012 09:36    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Najlepša hvala Marjan! Takšnih tekstov ni nikoli dovolj, ker današnji človek izgublja prava življenjska čustva, kamor spadajo tudi čebele, zato tudi izgublja moč in sposobnost prave zaznave. Pravi: "Brez čustev prosim!". In potem ne more nič kaj dosti doumeti? Brez nekaj "poezije" nikoli ni pravega znanja, kajti česar ni v srcu, ni nikjer. Tudi v glavi ne.

Forum je na mirovanju, ker je treba očitno nekatere stvari predelati. A pravi čebelar je nemoten od zime ali vročine; vedno je v pogonu, raziskovanju, sodelovanju. Pol-čebelarji pa prenehajo, ko je v družini kak dogodek, ko imajo malo vročine, ko jim posel ne gre, ko jim čebelja družina umre, ko je luna previsoko ali prenizko, ko je zračni pritisk izven povprečja, ko je preveč snega ali premrzlo ... Laughing Cool .

Vi ste eden redkih res živih, razen profijev, seveda. In to pri teh letih. Kapo dol!

Lep pozdrav, j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Zlatko H



Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm

PrispevekObjavljeno: 08 Mar 2012 19:19    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

g. Marjan

Hvala za darilo, branje vašega teksta je pravi balzam za čebelarsko dušo. Prišel je ob pravem času. Tako dobro je napisan, da se zlahkoto vživimo v čebelje dogajanje.

Odlično branje.

lp
Zlatko
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 17 Maj 2012 06:55    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Javil se je g Marjan in napisal:


Dragi Inei in NOVI POTNIKI!

JernejM, Objavljeno: 16 Maj 2012 07:23:

Citiram:
“...Večina čebelarjev, ki imajo kak svoj specifični sistem, recimo Brndušić ali Debelak ali kak profi, nimajo niti enega učenca. Ko jih vprašam zakaj, pravijo takole: "Trikrat pride in posluša, potem pa že vse ve in dela po svoje. Dam mu prosto, vesel odide, potem pa vsako leto kupuje čebele pri meni." Kje je vzrok? V srcu prepolnem samega sebe. Ko je srce tako zasičeno, so ušesa gluha. Ni možno preobraziti čebel, če ne preobrazimo najprej sebe in razvijemo ušes in oči srca…”


Že nekaj časa me ni nobeden od vas kaj vprašal ali omenjal. Kot berem, imate veliko vprašanj, kako kaj postoriti pri čebelah v vaših panjih z nepremičnim (“globokim”) satjem in tudi sicer. Saj ste po večini začetniki čebelarjenja.

Z zanimanjem spremljam te vaše razprave, saj nestrpno čakam ( in z mano vsi ozaveščeni čebelarji) na rezultate poskusa, če v resnici lahko čebele pod določenimi pogoji vedno same brez čebelarjeve pomoči opravijo z uničujočim delovanjem varoje.

Kot sem že omenjal se sam ne udeležujem tega poskusa iz večih razlogov. Eden od njih je ta, da vas je dovolj in ste se z vso močjo in tudi z vsem možnim znanjem namenili izpeljati ta poskus. Škoda le, da se temu poskusu ne pridružuje naša čebelarska znanstveno – raziskovalna stroka.

Sedaj ta vaš poskus traja že nekaj let in bo verjetno moral trajati še dlje, da bo teoretično in praktično dal končni odgovor. Upam in želim, da ga do kraja verodostojno izpeljete in da potrdi izhodiščno domnevo.

Sedaj pa še par besed o omembi, da se večinoma kakšen poseben način čebelarjenja pri čebelarjih ne “prime”. Vsaj ne pri večjem številu čebelarjev. Na primer moj način, da lahko z običajnimi AŽ-panji lahko čebelarim s poljubno veliko panjsko prostornino. Podčrtal sem “z običajnimi AŽ-panji”. Saj s posebnimi izvedbami AŽ-panjskega sistema (npr. s tri, štiri etažnimi ali razširjeni AŽ panji s prečnimi sati, ali z “regalnimi” panjskimi “omarami”…) seveda lahko dosežemo vsaj tehnično še boljše rešitve – vendar moramo pri tem obstoječe panje, ki trajajo 100 in več let) zavreči.

V mojem primeru domnevam, da je glavni razlog ta, da so naši čebelarji večinsko (okoli 90%) kar zadovoljni z običajno rabo AŽ-panja, sicer bi ga že davno opustili. Razlog je pa lahko tudi ta, da zahteva “velikoprostorninska raba AŽ-panjev” nove, posebne načine čebelarjenja. Te pa so mnogim pretežko obvladljive. Čebelarji smo vsi po vrsti individualisti. Če je le mogoče poskušamo tudi novosti prikrojiti po svoje. Če pa nato stvar takoj ne uspe, premnogi ne poskusijo to stvar izboljšati, ampak se raje vrnejo na preizkušeno star sistem.

Zakaj pa jaz kljub tem spoznanjem moje “posebnosti” čebelarjenja javno objavljam? Ker sem iz dolgoletnih izkušenj videl, da so mnogi čebelarji ljubosumno skrivali svoje dobre ugotovitve in pripomočke pri čebelarjenju. Javno so jih često odkrili šele takrat, ko je nekaj podobnega odkril in javno objavil nekdo drug. Takrat so hitro in ogorčeno sporočali, da to ni nič novega in imajo oni to že dalj časa…

Tak način pa ni v moji naravi in je povezan še z dvojim: Imam idealistično predstavo, da z objavo kakšne novosti morda le komu koristim. In drugič, da imam pač osebno zadovoljstvo pisati in razgljabljati o čebelarskih vprašanjih – če jih kdo resno bere ali pa ne. Saj od tega ne prejemam nobenih materialnih koristi!

Ker sem že pri besedi, pa še eno opazko. Pri vaših razpravah ste uvedli po mojem mnenju zelo neprimeren izraz “industrijsko čebelarjenje” in “industrijski panji”. Prosim, nadomestite ga z manj provokativnim (recimo “sedanje običajno čebelarjenje” in “sedanji običajni panji”), ker po nepotrebnem vnaša nelagodje v sicer pozitivna vaša stremljenja!

Želim vam, da uspešno zaključite vaš projekt! Marjan
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 17 Maj 2012 07:19    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Hvala Marjan za Vaš prispevek. In za dobre želje. Kot vidite, se nam je odprlo šele po prihodu Rudija in šele od tu naprej se priključujejo novi člani, do takrat pa je rinil le eden ali dva ali trije.

Bi pa pojasnil odkod izraz "industrijsko" čebelarjenje. Moram krivdo prevzeti predvsem nase, kajti izmislil sem si ga sam, v obupu nad obnašanjem industrijskih čebelarjev, ko smo začeli prve korake in debate o iskanju naravnega. Namreč, kot je to še danes - vsepolnoo je čebelarjev, ki čebelarijo na tak način, pri tem pa "fantazirajo", da se približujejo naravnemu, kar pa je le pesek v oči kupcem. To radi počno predvsem preprodajalci medu.

Izraz "industrijsko" ima torej predvsem edukativno in vzgojno svrho. Neminovno je, da je način, kako mi skušamo čebelariti, popolnoma drugačen od konvencionalnega, zato so drugačni tudi izdelki. Morda te razlike ne bi toliko omenjali, če bi bili naši napori sprejeti dobrohotno, ker pa so letela težka polena pod noge, je treba potegniti jasno črto, ločnico med obema pristopoma, saj vidite, da celo naši člani, takoj ko jim gre kaj malo narobe, začno spet malo po starem, pa kisline jim začno dišati itd itd.

Industrijsko čebelarjenje pomeni: intenzivno. Kot intenzivno kmetijstvo: izsiljevanje Narave, uporaba strupov, želja za več in več in več, ne pa želja po zdravju in kvaliteti. Vsekakor je ta izraz moteč za klasične čebelarje, a je posledica njihovih nemogočih odzivov na naše rojevanje in ideale.

Zato razlika obstaja in je jasno določljiva in naš napor gre uspešno v tej smeri, da ne dopustimo, da se nekdo vmeša v naše vode, ker mora najprej dokazati, da je resen in srčen Naravni čebelar in da razume strašansko razliko med obema pristopoma.

Sčasoma pa se bosta morda ti dve poti tudi združili: ko bo nam uspelo in bodo tudi klasiki malo spremenili svoje trde metode. Bog ve?

Bodite lepo pozdravljeni - še vedno ste mladi po duši in to res spoštujem.

Lep pozdrav, J

Zdaj pa gas gor k čebelam.
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 19 Maj 2012 07:43    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

g. Marjan je napisal je napisal/a:


Citiram:
Zlatko H:
17 Maj 2012 10:45
Uh, ko sem že mislil, da si malo potihnil, si nas razveselil s tem prispevkom. Balzam za mojo dušo.
Frank ti zastavim eno vprašanje, seveda bom vesel, če bo še kdo drug kaj pokomentiral. Morda tudi g. Debelak.
Vprašanje se nanaša na propoliziranje v čebelji družini. Nič novega boste rekli. Enkrat smo že nekaj rekli na to temo. Torej, nekatere družine na veliko propolizirajo, druge bistveno manj.
Avtorji navajajo, da je recimo močno propoliziranje znak recimo temu tako dobrega imunskega sistema družine, da je obilno propoliziranje potencial družine, da družina sama zelo dobro kontrolira svoje težave. Da je obilno propoliziranje potencial, sposobnost, ki se aktivira ob nekoliko višjih temperaturah v panju, s tem da se iz propolisa aktivirajo aktivne snovi.
No druga avtorji navajajo, da je močno propoliziranje samo in izključno znak ali reakcija družine na slabo izdelavo panjev (špranje), torej ti avtorji navajajo, da v primerih ko v panjih vlada optimalna klima, potem propoliziranja ni.
Kaj pa ti praviš Frank in ostali, imamo glede tega kakšno znanje, izkušnje, ki temeljijo na opazovanjih itd......



Moj in tudi Vaš prijatelj Francel ima o propolisu ali zadelovanini veliko (med nami zagotovo največ) znanja in izkušenj, zato samo en moj skromnejši namig iz moje ljubiteljske, a dolgotrajne čebelarske prakse.
Propolis služi čebelam na dva načina popolnoma enakovredno, enkrat kot sredstvo za tesnenje panjskih špranj ali prevelikih žrel (tudi meni se zdi ta izraz malo čuden, a je tudi v našem pravopisu uporabljan kot izletna odprtina panja in mnogih drugih stvari), posebno pa za razkužitev celotne notranjosti panja, vključno satja.
Videl sem pred leti pri neki moji družini (pa takrat tega žal nisem fotografiral), da je jeseni pričela na veliko s propolisno zaveso zoževati odprto žrelo (“ameriško” pri AŽ-panjih). Torej je sama pokazala, da na zimo ne rabi tako velikega žrela, pa tudi to, da si zna sama pomagati s propolisom.
Da pa je hitro po vselitvi v nov panj ves “prebarvan” s propolisom tudi lahko vsak vidi. Tudi novozgrajen sat z vso “notranjostjo” celic je kaj kmalu, četudi ni zaležen, prevlečen s propolisom. To zagotovo ne delajo čebele kot fanatične delavke, ki imajo rade rjavo barvo, temveč lahko verjamemo, da želijo s tem zmanjšati, če ne celo preprečiti kakšno škodljivo okužbo (morda celo hudo gnilobo?). Zato – in ne le zato - jaz z veseljem čebelarim tudi z najbolj starimi sati, saj so le iz mojih zdravih družin in so lepo zgrajeni s čebelnimi celicami (jaz uporabljam izraz čebelni za čebele delavke, čebelji pa splošno, za celo družino čebel).
V obdobju pred varojo, ko se pri čebelarjenju ni uporabljalo strupenih pripravkov je bilo celo priporočeno, da je zelo zdravilno žvečiti staro, mnogokrat zaleženo propolizirano medeno satje. Jaz sem imel nekaj takih potrošnikov medu med prijatelji. Upajmo, da se še povrnejo taki časi in običaji!
Seveda pa ima vsaka čebelja družina nekoliko svojska nagnenja – tudi glede hitrosti in količine propoliziranja. Da bi pa bila kakšna družina brez te lastnosti, je pa še nisem doživel (kot tudi ne, da ne bi nabirala medu…).
Hvala za dober sprejem mojih misli in lep pozdrav! Marjan
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Zlatko H



Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm

PrispevekObjavljeno: 19 Maj 2012 12:13    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

g. Marjan,

Hvala za vaš zapis o propoliziranju. No, vsaj jaz bom še naslavljal kakšno vprašanja na vas, upam le da se mi bodo pri tem pridružili tudi drugi. Upam tudi, da se bom lahko kakšen dan oglasil pri vas, da malo tudi v "živo" poklepetamo.

lp
Zlatko
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 25 Maj 2012 13:27    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

g. Marjan je napisal:

Naj še jaz malo dodam k temi o matičnikih

Zlatko piše:
Citiram:
“Ali morda poznaš razlog zakaj čebele zgradijo preleželani matičnjak
nekje na sredini okvirja in rojilni matičnjak nekje ob strani ali na dnu okvirja? Ne vem če je to pravilo ampak tako se mi zdi da je, za razlog pa se mi niti ne sanja.”


Vprašanje je bilo naslovljeno na našega Francelna, ki je v Kanadi. Seveda je poznavalsko in tako, kot le on zna, tudi takoj opisal to početje čebel.
K Francelnovi “ekspertizi” dodajam še par mojih pogledov na to stvar.
Ker sem (morda preveč) občutljiv na naše čebelarsko izražanje se najprej zaustavim pri napisanem izrazu “ preleželani matičnjak”. Brez vsake zamere, da se vtikam v take malenkostne zadeve! Kolikor se amatersko spoznam na našo pravilno, sodobno čebelarsko terminologijo, ki naj bi jo uporabljali naši čebelarji, bi moralo biti napisano: “prelegalni matičnik”. Bodimo ne le privrženci boljše, NOVE POTI pri čebelarjenju, ampak se potrudimo tudi lepo (boljše), po naše, izražati početja naših ljubih čebel in čebelarjev.

Prelegalnih matičnikov sem v moji čebelarski karieri seveda videl veliko. Ponavadi so bili vedno nekako skriti, kot bi se jih čebele “sramovale”. Saj pomenijo, da je z obstoječo matico nekaj narobe. Splošno je znano, da jih družina, ki hoče zamenjati matico (prelegati) “potegne” samo zelo majhno število – tudi samo dva ali tri. Da bi bili prelegalni matičniki praviloma le sredi zaleženega sata pa nisem opazil. Tam so sicer le zasilni matičniki, ki jih čebele potegnejo iz najmlajše čebelne zalege – ta pa ponavadi ne seže do skrajnih robov sata (ne “okvirja”!). Na take izjeme je opozoril Francel in navedel razloge. Sicer pa so taki matičniki na mestih, kjer je dovolj prostora za veliko matično celico – v kakšni vdolbini sata in seveda na robovih zaleženih satov. Seveda vedno v območju “gnezda” družine z zalego, kjer je najtopleje in najvarneje.

Ker se je ob razpravi o prelegalnih matičnikih omenjalo tudi smotre rojnih matičnikov in o rojenju samem, naj spomnim na prispevek v moji temi na vašem forumu: “AŽ Dvojček z globokim plodiščem + Marjan Debelak razno”

http://novacebela.mojforum.si/novacebela-about168-0-asc-30.html

In sicer pod naslovom “Zgodba o rojenju”. V njem sem povzel najlepši opis iz življenja čebel pisatelja Maeterlincka, kar sem jih doslej bral. Nimam kaj k njemu dodati. Morda le to, da ne pozabimo, kako so (še tudi jaz v najzgodnejših letih čebelarjenja) rojno čebelarili “kranjičarji” in v koših (ponekod še sedaj). Čebelje družine v takih, manjših panjih in na nepremičnem satju redno (vsako leto!) rojijo, če so le v običajni kondiciji. Najbrž tudi v naravi, v davnini ni bilo dosti drugače, saj so bile na voljo le razmeroma manjše votline v drevesnih duplih. Če niste tega prebrali ali pa že malo pozabili vsebino, priporočam, da to storite.

Vprašanje o umetnem spreminjanju čebel

Tudi Zlatko:

Citiram:
“Frank spet se mi neka dilema mota po glavi. Smo nekaj že rekli na to temo, če bo še kdo drug imel voljo in čas, da malo pokomentira. Vesel bi bil, če bi tudi g. Marjan kaj dodal na tole razmišljanje.
Frank, na vsakem našem čebelnjaku imamo različne družine. Eno so močnejše, druge šibkejše, eno so bolj napadene z varojo druge manj, ene prinesejo več medu, druga manj, ene bolj propolizirajo, ene bolj čistijo in vse to še v različnih kombinacijah.
To kar kar si ne morem priti nekako na čisto je naslednje. O.k. imam eno družino, tudi več, ki nekako po kriterijih zadovoljujejo to, kar jaz v svoji nevednosti mislim, da so dobre lastnosti čebel. In kaj naj si Frank s tem pomagam. Industrijski čebelar bo recimo iz take njemu dobre družine razmnožil in vzgojil recimo 10 matic. Te matice bo potem zamenjeval z maticami, ki mu v družinah niso všeč. Sam kaj takega ne bi niti v snu počel s čebelami. Ker mi, ki smo tu ne menjujemo matic, temveč počakamo, da to družina naredi sama, nimam veliko maneverskega prostora. Edino kar lahko storim je, da skrbno negujem svoje čebele in nekako počakam, da narava naredi svoje. Prepričan sem, da bodo troti iz meni "dobre" družine oplodili tudi kakšno matico iz "slabše družine in na daljši rok se bo to izravnalo.
Tako pa trditev, ki jo zapisujejo nekateri čebelariji, da je neka družina dobra za naprej, za vzdrževanje neke genetske linijo ipd., pri našem načinu čebelarjenja ne pride v poštev.
Kaj praviš ti Frank, g. Marjan in seveda ostali.”


Tudi o tem vprašanju, ki se dotika čebelje selekcije in je naslovljeno tudi name, smo že precej govorili na tem forumu. Tam sem že povedal, da jaz ne verjamem - iz mojih izkušenj - v učinkoviti rezultat selekcije, niti odbire čebel (kar je najbrž v bistvu eno in isto?), ki bi vodila k okrepitvi ali spremembi kake bistvene “značajske” lastnosti čebel. Na primer k nerojivosti, večji nabiralni vnemi, odpornosti proti boleznim in podobno. Če bi to bilo mogoče, bi spričo prizadevanj že davno morali imeti take čebele – pa o njih še vedno le sanjamo! Posebno sanjajo o tem trgovci s čebelami (maticami), saj bi z njimi kovali lepe denarce! Po moji razlagi s čebelami pač ne moremo popolnoma tako ravnati, kot z mnogimi drugimi domačimi živalmi (in rastlinami), ki jim človek res zna spremeniti ne le fizično podobo, temveč tudi lastnosti. Vemo samo za možnost uspešne rasne odbire čebel (izločanje bastardov) in za majhne spremembe velikosti čebel, ki pa so pod (mojim) vprašanjem. Namreč, kakšna sprememba velikosti čebel je, če ta sprememba ni stalna in se brez prisile (s satnicami), po mnogih letih “spremembe”, spet hitro sama od sebe vrne v prvotno obliko? Skratka; meni se zdi, da je vsaka zdrava matica v zdravi družini, ki je dobro oskrbovana, odlična! Težave povzročajo oslabele matice, napadenost z boleznimi in zajedalci in slaba oskrba (ki je pri reji čebel pač na grbi čebelarja).

Pomislimo, da tudi pri rojnem čebelarjenju (običajno) ostane “stara” matica v novi družini- roju - (ki jo čebelar odda ali obdrži) in jo bo prej ali slej doletela starostna oslabelost in jo bodo morale čebele (ali pa čebelar) zamenjati z mlado!

Še to bi povdaril, da imejmo večkrat pred očmi, kako kruto je (bilo) življenje čebel v naravi – je ena sama neusmiljena borba za obstanek in igra s srečo. Menda ja ni namen naravnega čebelarjenja povsem posnemati ta scenarij? Kdo pa tako brezprizivno predpisuje kaj je naravnega za posnemati in kaj ne? Dejstvo je (sedaj tudi z vaše strani priznano), da “rojno čebelarjenje” brez uporabe nekih “nenaravnih” sredstev, oziroma pripomočkov (npr. matične rešetke – “lesice” itd) zahteva v rojnem obdobju stalno prisotnost čebelarja in njegovo sposobnost, da pravočasno ogrebe roj tudi z najvišjega drevesa. To pomeni, da je ta oblika čebelarjenja primerna samo za ljudi, ki imajo veliko prostega časa in telesne sposobnosti. Pa še čebele morajo imeti blizu doma. Takih pa je zelo malo! Saj si nabirate svoje izkušnje?! Je pa bolje, če znamo smotrno uporabiti tudi tuje izkušnje.
Jaz sem mnenja, da mora biti - in je lahko - gojenje čebel dostopno vsakemu človeku, ki se je zaljubil v čebelarjenje.

Pri tej ljubezni do čebel in čebelarjenja pa po mojem mnenju radi malo pretiravamo. Čebelice imenujemo kar “naše sestre” – no, morebiti bi jim morali bolj pravilno reči naše ljubice, saj v sestre ponavadi nismo zaljubljeni!? Če še naprej filozofiramo v to smer, pridemo do vprašanja, zakaj niso tudi druge živali naše sestre ali bratje? Kličemo jih že ne tako. Tudi ravnamo z njimi veliko slabše! Celo “uboge” varoje bi naj bile naše sestre, ki jih vsaj v “prehodnem obdobju” (dokler ne bodo varoje in neke manjše čebele same dosegle sporazum o znosnem medsebojnem krotenju), neusmiljeno uničujemo?

Z vsem tem pisanjem želim le povedati, da so te stvari zamotane, večstranske in jih ni lahko razvozljati.

Za dežjem posije sonce, mar ne? Srečno in uspešno! Marjan

______________________________________

Dodajam še mojo pravkršnjo fotko za ilustracijo moje debate v poslanem prispevku, ki prikazuje z "lesico" zaprto žrelo kranjiča, ki ga imam obešenega na stransko steno čebelnjaka. V njem domuje sicer popolnoma svobodno priletela družina iz prejšnjih let, ki ji vsako leto v času rojnega razpoloženja, ko odhajam od čebel spet v Ljubljano, zaprem lesico s premično matično rešetko. S tem seveda posegam nekoliko nasilno v naravno življenje čebel. Ampak roj dobim takrat, ko sem pri čebelah. V naravi bi roj tvegal britko smrt. Kaj je od te izbire bolje tudi za čebele? O tej napravi in njeni uporabi sem veliko pisal - tudi v moji čebelarski spletni strani.


_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min


Nazadnje urejal/a JernejM 25 Maj 2012 13:39; skupaj popravljeno 2 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 25 Maj 2012 13:37    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Hvala Marjan, hvala tudi za tisto v mailu. Res je treba neke stvari nenehno ponavljati, da se bodo morda kdaj prijele.

Samo komentarček: zakaj so čebele naše sestre in zakaj to ni varoja in osa, je stvar študija duhovne plati Čebele, morda tudi skozi pisanja Rudolfa Steinerja. Čebela le ni navadna žuželka, vsaj moja videnja potrjujejo tudi to plat, sicer pa smo res vsi bratje:

oblaki, gore, reke, morja, živali, ljudje, duhovi, rastline, sonce, zvezde: mitakuye oyasin: all brothers.


A Čebela je le v nečem mnogo drugačnejša od večine drugih insektov (vseh ne poznam). Ona nas dopolnjuje tu, na Zemlji. Človek komot živi brez varoje, težko ali nemogoče pa brez čebele. Zato je naša sestra, in če jo gledamo kot del družine, nam ne pade na pamet, da bi ji povzročali namenske muke, kot to dela pridobitno čebelarstvo kadar je v svoji najboljši formi. Oni jo vidijo kot stvar, objekt, vir. Mi pa se zbujamo iz te zablode na kvadrat in s tem odpiramo oči tudi za Naravo, soljudi in same sebe. Zdajšnji čas je razčlovečen in ko rečemo "sestra", nam je lepo pri srcu in le kdo bo sestro polival s kislino??

Bodite OK, zdravja tudi želim ... Mogoče ne bom vedno ažuren pri objavi Vaših prispevkov, zato je možnost da jih naslovite tudi na Borisa, našega pridnega admina, če ne bom zmogel kuj preposlati.

Lep pozdrav, J
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 28 Maj 2012 07:16    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

g. Marjan je napisal: je napisal/a:




ČEBELARJENJE = POEZIJA »KMETOVANJA«

Jernej piše:
Citiram:
»Samo komentarček: zakaj so čebele naše sestre in zakaj to ni varoja in osa, je stvar študija duhovne plati Čebele, morda tudi skozi pisanja Rudolfa Steinerja. Čebela le ni navadna žuželka, vsaj moja videnja potrjujejo tudi to plat, sicer pa smo res vsi bratje:
oblaki, gore, reke, morja, živali, ljudje, duhovi, rastline, sonce, zvezde: mitakuye oyasin: all brothers.«


Jaz bi dodal kratko razmišljanje o posebnem odnosu med čebelami in nami, ljudmi, ki temelji na starem slovenskem (nisem se poglabljal, če podobno tudi pri drugih narodih) pojmovanju, da je ukvarjanje s čebelami poezija posebne vrste. To poetičnost čebelarjenja so v starih časih prilepili kmetovanju – saj je bilo gojenje čebel pri nas skoraj običajna sestavina kmetovanja.

So pa naši dedje že vedeli zakaj tak poseben odnos! Do nobene druge domače živali niso čutili take naklonjenosti in tudi spoštovanja, kot do čebel. Pa ne le zaradi sladkega pridelka, ki ga imajo in za svečavo uporabnega voska ter zaradi neizmerne požrtvovalnosti in hrabrosti. Tudi zaradi njihovega nikoli za nas do kraja pojmljivega in tudi v službi čebelarja še vedno dokaj svobodnega življenja. Zato so ji (poleg bolj prozaičnih razlogov) pričeli krasiti njihova stanovanja – kranjiče - z umetniškimi poslikavami čelnic – panjskih končnic, vse panje skupaj pa združevali v posebno lepo oblikovane hiške – naše arhitekturne bisere! Čebelarjeva svetišča in umetniške galerije so naši čebelnjaki, kamor je že naš kmet – čebelar - hodil ne le k delu s čebelami, temveč tudi na oddih, duševni in telesni.



Tako je še dandanašnji, čeprav ponekod na nov, svojstven način moderne dobe, glavnina čebelarjenja pri nas še vedno trdno povezana s to tradicijo.
Slovensko čebelarjevo »svetišče« ali »tempelj«, kjer prebivajo čebele v njegovi oskrbi in kamor se zateka čebelar pogosto v mislih in če le mogoče zares. Manjka tukaj le še klopica ob čebelnjakovi strani, ki pa seveda najbolje služi čebelarju, če je čebelnjak pri hiši čebelarja – kot so bili nekoč čebelnjaki na kmetijah – ta pa ni. Ta čebelnjak je iz Lancovega ob Savi pri Radovljici.

Ljudje pri čebelah občudujemo – in izrabljamo –njihovo izjemno lastnost, da kopičijo hrano (med…) tudi daleč preko najnujnejših potreb za enoletno preživljanje, kot bi bile obsedene s potrebo po nenehnem iskanju in shranjevanju medu. To lastnost jemljemo za pozitivni vzor skrbi za prihranke, za skrb na slabe čase in potrebe, ki lahko pridejo. Tudi mi pravimo (pa se tega tako težko držimo), da v času »debelih krav« dajmo čimveč v shrambo za sušna leta!

Ne nazadnje in v potrdilo vsaj vsemu doslej povedanemu o posebnem statusu čebel med živalmi, ki spremljajo človeštvo od davna, uživajo čebele izjemno našo naklonjenost tudi na koncu njihovega življenja. Pravimo, da čebela in čebelje družina umre (kot ljudje!) in ne pogine, kot to po človeških navadah in predstavah pritiče živalim.

S tem nekoliko razširjam in popravljam svojo opombo – ugovor za oznako, da so čebele naše sestre. V mnogih pogledih so nam v svetu živali res za vzor, ker so nekaj ljubečega, »sestrskega« in magičnega, ki nas obkroža v naravi, v naših panjih in v naših srcih ter še kje.



Fotografija z letošnje veličastne ljubljanske »Tivolske« promenadne razstave slovenske secesijske umetnosti, ki prikazuje detajl iz znamenite dekorirane fasade palače v Radovljici, poimenovane »Čebelica«. (Stavba je bila za potrebe Posojilnice v Radovljici zgrajena leta 1906 po načrtih arhitekta Cirila Metoda Kocha in velja za njegovo najboljše arhitekturno delo). Na njej so prikazane čebele s panjem, kot simbolom, vrednega posnemanja največje pridnosti in pameti, ki vključuje varčevanje za leta, ki morda ne bodo »posuta z rožicami«.
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 28 Maj 2012 07:50    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Poezija poezije

Hvala Marjan za tole poezijo, ki združuje stare poti z Novo potjo naravnejšega pristopa k Čebelam in Naravi! Take stvari se berejo, da srce poskoči, se zavrti, zapoje in spusti solzo veselja. Ja, vsakdo ima v sebi dve plati, le pravo je treba izbrati in naš um se razširi preko sveta, uspe se mu prebiti iz naše preračunljivosti jaz, mene, moje.

Čestitam!

In ker vedno pripišete v mailu, da je kak moj komentar tudi zaželjen, bi ga pa dal, dal bi nekaj, kar sem šparal za boljša leta, za prihodnje prijatelje na naši poti. Tukaj je, nova poezija slovenskega čebelarstva:

Čebelarstvo je poezija kmetijstva,
naravno čebelarstvo pa je poezija čebelarstva.


No, ta stavek sem enkrat že napisal na nekem forumu, v odgovor eni gorenjski pikajoči čebelci, a ga ni nihče resno vzel ali vsaj zaznal. Mi pa bomo dokazali, da se da ta naš podaljšani rek rek uspešno podaljšati tudi v prakso.

Bistvo je v poeziji. Kjer je poezija, ni strahu, dvomov ali preračunljivosti. Tam ni zavisti med brati in sestrami, tam ni metanja polen pod noge, tam ni strupov in pekočih kislin. Je rekel:

Jaz bratje, pa vem za domovino!

Ja, vem za Dolino miru, za prešernove verze, ki veljajo tudi v odnosu Človeka do Narave:

Ljubezni sladke spone
naj vežejo vas na naš rod,
v njim sklépajte zakone,
de nikdar več naprej od tod
hčer sinov,
zarod nov,
ne bo pajdaš sovražnikov!
Bog naj vse,
kar nas je,
živi tovarše združene!


Če malo razčlenim:

Ljubezen je v čistem srcu;
sladke spone so naše sladke življenjske naloge;
Marjanov prispevek in pravilen odnos do Čebele nas vežeta na naš rod; sklepajte zakone, da bodo vaši otroci na pravi strani Reke;
in za konec, ko se omenja Božja vseedinost:

Mitakuye oyasin, all brothers: Slovenci, Palestinci, Izraelci, Srbi, Eskimi, Afričani, Azijati in Indijanci. Predvsem pa tudi Človek-Čebela-Gozd. Človek brez gozda ne more preživeti, ker gozd je kralj voda, čebela brez gozda komaj kaj živi in Človek nikakor brez obeh. Vse je eno, vse je družina, iz katere pa (vsaj začasno) izpadajo ljudje demonske narave, ki imajo svoje kremplje zapičene le v svoje ozke cilje. Ja, njim pa cvet ne cveti in jim tudi ne bo, dokler se ne Preobrazijo. In do takrat bo večna vojna med dobrim in zlim, med razumnim in nepremišljenim, med gospodarnim in razbijačem (= sladkega jezika vračem). Ne bo jim cvetelo, dokler ne začutijo hvaležnosti in jo tudi izrazijo, dokler se ne odrečejo škatle jaz-mene-moje, v kateri živijo, dokler ne nehajo plesti svojih temnih mrež, ki so brez haska, brez miru in sreče.

Le prekuhani, Preobraženi se bodo prebili do poezije čebelarstva - naravnega čebelarstva, in tudi do Izvora vsega. In so, in jih je. Vse več. Vse več je trobil kot je Frank in tudi moja malenkost. Seveda dobivamo polena pod noge - če jih ne bi, bi bili zagotovo na napačni poti kajti modri Lao Tze je rekel:

Ko superiorni človek sliši za Pot, jo sledi takoj in vsak trenutek,
ko osrednji človek sliši za Pot, jo včasih sledi, večkrat pa pozabi,
ko inferiorni človek sliši za Pot, se ji smeji tako iskreno, da se mu že od daleč vidijo beli zobje. No, če se takemu človeku ne bi belili zobje (ko sliši za Pot), potem Pot ne bi bila resnična Pot.


No, me je malo zaneslo? Ja, v poeziji človeka mora malo zanesti, a pokazal sem le svojih 10%, hehe. Kot tudi Marjan, ki je borec za pravo odnos do narave tudi kot priznani arhitekt.

Lepo poezirajte vsi skupaj, naj vas kaj navdahne, ne dajte si zastreti sanj, kajti sanje niso vedno iluzija. J
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 02 Jun 2012 08:16    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Protirojna lesica


Z Marjanom Debelakom že leta po malem debatirava in delček teh debat je občasno tudi njegova protirojna lesica, ki sta jo razvila skupaj z Igorjem Frančičem. Marjan, vztrajen kot je, nekatere teme vztrajno odpira in to se je zgodilo tudi te dni, in spoznal sem znamenje Duha, da se mora ta informacija podati tudi javnosti. Sicer je Marjan lesico obdelal že večkrat, tudi v svoji interni knjigi, zato bi jaz zdaj samo zbral nekaj najinih odstavkov in iz njih naredil sledeči prispevek. Morda pa se bo kdo lotil tudi tega, še posebej če čebelari v službi, medtem ko njegove čebele doma rojijo.
___________________________________________
In je Marjan napisal, te dni:

Novička z Bleda: Ko sem šel nabirat arniko na moj "plac" sem mimogrede obiskal čebele. Pa pride sosed, ki mi rad kaj postori na vrtu in pove, da je videl rojiti kranjiča - skozi lesico. Ni se nikamor vsedel - takoj šel nazaj in nekaj časa visel pod lesico, nato pa zginil v panj (seveda, k matici...). Sedaj je od mene odvisno, da bom kakšen lep dan(!?) pri čebelah in pri odprti lesici pričakal ponovni roj, ki ga bom ogrebel po "planu". Saj poznaš ta sistem, ki pač čebele umetno kroti - hkrati pa jim prihrani marsikatero težavo ... pa čebelarjem tudi ... Sem včasih kompromisar. ..

Pozdravljam! Marjan

_____________________________________________

Moj odgovor je, med drugim, bil:

Tudi sam sem lani uporabil rešetko na košu, da bi preprečil drugi roj, pa je bilo takole: roj je izletel, in ostal na veji, s seboj je imel najbolj suho in ubogo matico, ki se je uspela prevleči skozi, za rešetko pa sta ostali dve ali tri mlade in se pobile med seboj. Pa sem imel roj z najbrž najslabšo matico, no, vseeno mu gre letos OK.
______________________________________________

In seveda sledili so dobri Marjanovi argumenti:

Majhen komentarček.
Nobena (rojna) matica se ne "prevleče" skozi normalno, nepoškodovano in pravilno vstavljeno (tesneno) "lesico" pred žrelo z vstavljeno matično rešetko! To trdim iz moje in Igorjeve več desetletij trajajoče prakse! (vsaj 100 takih rojev je šlo pri nama skozi "lesico" doslej in nobeden z matico! Oprsje matic je precej večje od čebelnega, je hitinasto in se ne stisne.

Varianti brez "lesice" sta, da si stalno pri čebelah ali pa, da pustiš rojem prosto pot v neznano, večinoma pogubno usodo (če jih ne ujame kakšen čebelar).

S tem ste se - hočeš-nočeš - pričeli soočati pri vaših panjih z nepremičnim satjem (kot prebiram v forumu). Zame in za Igorja to odpade!

Seveda je varianta tudi to (tradicionalna), da čebelar redno kontrolira družine in jim na druge načine prepreči rojenje. Seveda samo v panjih s premičnim satjem (samo z neomejeno veliko panjsko prostornino ni mogoče preprečiti rojenja!).

Bilo bi imenitno, če bi lahko človek gojil čebele tako, da bi jih samo opazoval, spremljal njihov razvoj ali "sledil" pri njihovem razvoju, kot praviš! Brez "lesice"...Po mojem mnenju jih še slediti ne bi mogel, ko bi zleteli roji v neznano in panji ostali (na pol) prazni itd.

______________________________________

Moj odgovor:

Sem samo povedal svojo izkušnjo. Izrojeni roj je bil dan v panj in je preživel in ima letos potomce. Torej je bila matica v roju. Upam da ne zamerite, če imam takšno izkušnjo. To se kar dogaja, razen pri tistih izsekanih, plehnatih matičnih rešetkah.

_________________________________

In ponovno Marjan – ker je v tem mailu polno čiste strasti pravega čebelarja, ter tudi polno informacij, malo daljša varianta:

Živjo Inei!

Saj se midva že kar dobro poznava, razumeva in veva, da nama obema včasih uide kakšna ne preveč diplomatska beseda ali fraza. To se pri dobrih odnosih vzame kot iskreno pogovarjanje, kaj pa drugega! Poglej!

Ti si tudi v marsikaj prepričan in prav je tako! Vsak je. Saj smo unikati. Jaz sem tudi mislil pri omembi "lesice", da si lahko spriče mojih in ne le mojih izkušenj z njo, privoščim trditev, da je to kar sem preizkusil "milijon krat" lajično pravilo (da ne rečem znanstveno). No, seveda bi lahko pristavil, da se včasih dogajajo izjeme, se rojevajo spački itd. Pri Tebi mislim, da si imel neverjetno "srečo" in naletel na izjemno redek primer! Vsaj jaz menim tako.

Pri mojih navedbah nisem opustil razlago, da mora seveda biti "lesica" pravilno narejena in nameščena (napisal sem, da se ne "prevleče" skozi normalno, nepoškodovano in pravilno vstavljeno (tesneno) "lesico"). Ker omenjaš panj - koš, kjer se je to dogajalo, je morda tudi normalno raščena matica našla kakšno špranjo, da jo je pobrisala z rojem.
To se lahko pripeti - ali si 100% prepričan, da ni mogla najti prostega prehoda kje drugje?

Z Igorjem sva videla, da tudi čebele pokažejo matici , kje je ustrezna pot, kamor ji je za iti (recimo skozi zaviti predor v sosednji panj ali skozi kakšen poseben pripomoček! ).

"Lesica" (samo košček matične rešetke , ki zapre običajno žrelo panja ni "lesica" - to je le za zelo kratkotrajno rabo in zasilno sredstvo). Najina originalna "lesica" pa omogoča pri namestitvi normalni izlet in prihod čebel - delavk tudi v času največjega "prometa" (ob prašenju mladic in trotov) in tudi pri zelo dolgi čebelarjevi odsotnosti. Zato ima predal za odmrle tote ali matice, ki jih čebele ne morejo spraviti skozi rešetko. Za trote ima še poseben "dimnik", kjer se lahko malo bolj spreletijo že v lesici in zmanjšajo gnečo pred rešetko. Polovico prednje verande "lesice" (ne rešetke!) pa jaz zastrem, da se ob prašenju trotov čebele lahko vračajo v panj skozi tisto polovico matične rešetke, ki je zasenčena in zato nezasedena s troti in čebelami, ki hočejo na svetlo. To je rezultat velikega preizkušanja in razmišljanja.

Sedaj pa še eno kratko reportažo z Bleda:

Včeraj sem se odpeljal tja k čebelam, ker sem računal, da po vsej verjetnosti lahko dobim moj edini roj iz mojega čebelnjaka (iz kranjiča, ki ima v tem času pred žrelom "lesico"). Ker mi je sosed rekel, da je že dvakrat rojil in se vsakič vrnil. Torej. Ko sem zjutraj prišel, sem mu dvignil (odprl) matično rešetko v "lesici" in malo počakal. Ob času, ko najraje roji - (okoli 11, ure) - je res rojil in se vsedel na zelo pripravno mesto. Takoj sem ga ogrebel in do večera dal v klet. Nato sem z njim naselil panj v čebelnjaku.

Nič novega zame - to se mi dogaja vsakič že dolga leta. Samo ta roj imam od vseh mojih čebeljih družin - lahko pa s pomočjo "lesice" tudi njega ne bi imel!

Nenavadno pa je bilo to, da je bil roj tudi v doslej nenaseljenem lovilnem panju tik poleg kranjiča na steni čebelnjaka. Sosed je res povedal, da je bil vrt ob rojenju poln čebel - seveda za njega logično, od roječega kranjiča. Pa je očitno prav tedaj priletel tuj roj v lovilni panj. Ta se je vseljeval v lovilca, vračajoči brezmatični roj pa nazaj v kranjiča! Vse na razdalji pol metra. To je moralo biti za bogove!
Mislil sem, da so vračajoče čebele iz kranjičevega roja zaradi ne vem kakšnih razlogov začasno šle deloma tudi v lovilni panj, ki ga imam vabljivo opremljenega s nastavki starega satja in ob strani s starima satoma. Da so zato cel dan izletavale in priletavale, kar je bilo pa seveda nenavadno...in sumljivo. Terjalo je kontrolo.
Zato sem ga danes zjutraj pregledal in - v njem videl v panju - lovilcu kar velik roj na vseh satnikih z veliko rojno gručo!!! Tudi to je izjemen primer! Se pa zgodi! Saj mi verjameš? - Tako, kot jaz Tebi verjamem , da Ti je matica ušla skozi ali mimo matične rešetke pred žrelom koša!

Dodal je tudi veliko lepih fotografij, med drugimi tudi:


Roj je še v zraku, a se bo matica spustila pod krošnjo drevesa in čebele z njo.



Roj idealno visi na veji.



Vse pripravljeno za ogrebanje roja



Enostavno ogrebanje roja če sede nizko.



Ogrebalni panj z rojem, ko sem ga snel z veje.



Ko matično rešetko v "lesici" dvignem, gre lahko matica z rojem.

_____________________________________

Moj mail:

Pozdravljeni Marjan!

Zanimivo in lepo ste napisali! Tudi slike so krasne. Glede moje izkušnje samo tale link, so gor slike tako rešetke, zatesnjene, kot matic, poškodovanih:


http://novacebela.mojforum.si/novacebela-about15.html

Mogoče bi nekaj naredil iz vsega tega za na forum, čeprav se mi lesica malo upira, a morda komu pride prav (zakaj tega ne uporablja ves svet, posebej pa profiji, ko jim toliko rojev uide?). Nimam pa ta hip časa za to, ker to vzame kakšno uro ali več, če dam še kakšno fotko.
Še enkrat hvala, smo na vezi, Inei

___________________________________

In Marjan:

Lep dan, Inei!

Hvala za lep odziv in Tvojo razlago obravnavanega slučaja! Ne morem iz kože in bi rad še malo "pofilozofiral" o tem primeru.
Doslej nisem videl teh Tvojih slik s košem, iz katerega Ti je ušla (celo več) matic z rojem. Šele zadnje čase bolj sledim razpravam na Tvojem forumu. Kaj se mi mota v glavi?

• Tvoja rešetka pred razmeroma majhnim žrelom na okroglini koša je okrivljena in morda s tem nekoliko deformirana?! To morebiti spreminja njene občutljive dimenzije, da se tudi normalno grajena matica lažje splazi zkozi njo?
• Tako, kot kaže Tvoja slika ni 100% zatesnjena rešetka na valoviti, opogljivi konstrukciji koša. Morda je tudi drugod na ali pod košem še kakšna reža za svoboden odhod čebel in matic?
• Da matice uhajajo čebelarjem v medišča skozi matično rešetko smo nekoč kje brali - pa je že takrat to bilo povedano, da je krivda predvsem pri čebelarjih - kakšno in kako so montirali rešetko (če ni kje malo razširjena ali poškodovana... , če je kje drugje kakšna špranja...če jo čebelar sam ni prenesel v medišče, če so tam vzredile zasilno matico itd). Sicer pa je v svetovni čebelarski praksi pravilna matična rešetka povsem "varna" glede zapore matic v določen oddelek. Saj jo uporabja cel čebelarski svet.
• Negodne matice (izležene pred končno dozorelostjo v matičniku) ali "spačke" so tista redkost ali izjema, ki potrjuje pravilo, da ima normalna matica pač že takoj po izleženju povsem utrjeno hitinasto oprsje, ki je toliko in toliko večje od čebelnega, zato ne more skozi tako natančno rešetko.


Zapisal si v forumu: ..."Kot se lepo vidi na sliki, imata obe želo zunaj in pogrizena krila. Kar pomeni, da je bila v košu huda bitka, čebele pa so potem mrtvi matici hotele iznesti, a jih je rešetka zaustavila. Ker so pred tem vsaj tri mlade matice ušle ven z drugim rojem, je jasno, da sta ti dve prišli ven že mrtvi. "

Komentiram: Mrtve matice (in trote) čebele niso mogle zvleči skozi rešetko zaradi hitinastega oprsja, zato so jih pričele razkosavati - pričenši pri krilih. Ne verjamem, da bi to storile matice v medsebojni borbi. One pičijo vrstnico. Zanimivost: menda čebele po njihovih zakonih nikoli ne pičijo matice, temveč jo nekako zadušijo s stisnjenjem v klopčič čebel.
• Še to o splošni (ne)rabi "lesice" ali samo matične rešetke. Težko pojasniti. Saj vidiš sam, kako malo se kakšna "novost" prime čebelarjev. Smo silno zakrknjeni in zaverovani samo v svoj prav. Kompliciranih stvari pa se raje izogibamo, posebno, če jih pomanjkljivo razumemo.
Če mi poveš na kratko, kaj bi bilo morebiti dobro napisati v forum o tej zadevi sem tudi sam pripravljen nekaj napisati in ilustrirati. Mislim pa, da je to navskriž s smerjo NOVE POTI, če vključuje poleg malih celic tudi mnoge druge zadeve - predvsem nevmešavanje v prosto življenje čebel, vključno neovirano rojenje.
Jaz sem jo vključil v (najino) debato, ker se mi zdi, da boste zašli z nepremičnim satjem tudi v škripce glede rojenja... Morda se pa motim?

________________________________

Jernej:

Pozdravljeni!

Ne motite se Marjan, tudi to bo kak problem za tiste, ki so v službah ali ga žingajo naokoli tiste tri mesece, ko lahko roji. Sem mislil narediti en prispevek iz tehle najinih mailov, saj je dosti "robe". Ker tako vztrajate, to smatram kot nekaj, kar se mora dati ven, pa če bom kdaj potreboval ali ne, bo pa kdo drug. Rabim pa energije in časa za to, zato naj malo počaka, da bo svežina.

Na sliki vidite, da sem vse zatesnil z gobico, drugih lukenj nikakor ni bilo, je pa možno, da je katera palčka malo bolj razmaknjena, pa se je kakšna matica, narejena iz kasne žerke, le zmuznila skozi. Ne vem.

Lep vikend Vam želim, zdravja, Inei



Naj vam koristijo izkušnje našega seniorja - čebelarskega zanesenjaka in inovatorja Marjana Debelaka. Vzemite si čas in zbranost, se splača.

Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Marko



Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.

PrispevekObjavljeno: 02 Jun 2012 20:39    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

JernejM je napisal/a:
Če mi poveš na kratko, kaj bi bilo morebiti dobro napisati v forum o tej zadevi sem tudi sam pripravljen nekaj napisati in ilustrirati. Mislim pa, da je to navskriž s smerjo NOVE POTI, če vključuje poleg malih celic tudi mnoge druge zadeve - predvsem nevmešavanje v prosto življenje čebel, vključno neovirano rojenje.
Jaz sem jo vključil v (najino) debato, ker se mi zdi, da boste zašli z nepremičnim satjem tudi v škripce glede rojenja... Morda se pa motim?


Najprej res hvala Marjanu in tebi za to korespondenco Smile .
Uh, roj me je povsem očaral.

Ne razumem pa dobro, katero nepremično satje ima Marjan pri forumaših v mislih? Ali tvoja globoka I plodišča (in nekaj podobnega pri nekaterih drugih) ali kaj drugega?

Pozdrav vsem.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 03 Jun 2012 19:47    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Ja, to misli, globoko plodišče.

Ima pa Marjan še vse kaj drugega pod kapo, pa se včasih ne ujameva, ker sem te stvari zapustil, on pa ima dobre izkušnje z njimi. Recimo stisnjeni AŽ čebelnjaki z AŽ maksiji, pa njegova protirojna metoda ... Sam ne smatram teh stvari kot najprimernejših za Naravno čebelarjenje, lahko pa jih kdo od vas vkomponira v svoj sistem in Marjan vam je na voljo.

Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 05 Jun 2012 06:59    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Marjan nam je napisal:

Živjo Inei!

Saj ne bom dolgovezil. Tudi sam bi kar šel "pod šotor ali drevo", da se hrup malo poleže. A firbec, pa tudi vstrajni "hrup" polemičnih tekstov me matra in pregledujem sporočila v forumu NOVA POT. Ker sem tam videl, da tudi Ti še nisi "pod šotorom" in še vedno sprotno hvalevredno komentiraš razne trditve v prispevkih, Te - in prav za prav vse ostale udeležence iz foruma - prosim, naj vendar pri slovenskem čebelarskem pisanju uporabljajte naša lepa, že davno uveljavljena imena ter spoštujmo kulturo pisanja (izražanja)! To pot se spotikam ob vaših vstrajnih zapisih "okvirji".
Ti pojmovno (pre)široko razumljeni "okvirji" so vendar pri nas lepo rečeno satniki in nič drugega! Imamo torej sate in satnice (ne kakšne med-stene ali satne osnove)!

Brez zamere!

LP! Marjan

_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 05 Jun 2012 07:03    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Hvala Marjan za opozorilo - z jezikom nam gre vsem res vse na slabše in prav je da nas opozorite. Satne osnove, okvirji, matičnjaki in podobne zadeve ... Vem, da ste se vedno borili za pravilno izražanje v našem jeziku in prav je da se tega naučimo tudi mi.

Ni se pa "vrač" še umaknil v gošo ven iz vasi, ker je bilo urediti še par zadev, da bo vlak na pravem tiru, a potem se mora, da bo vas malo zadihala. Frank že ve, zdaj sem jaz na vrsti Laughing .

Zdravja, lep pozdrav, j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Ta tema je zaklenjena: ne moreš urejati sporočil ali odgovarjati na objave.    NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov -> Alberti-Žnideršičev (AŽ) in ostali listovni panji
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3, ... 40, 41, 42  Naslednja
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3, ... 40, 41, 42  Naslednja
Stran 2 od 42

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.