Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

BorisP · Objavljeno: 21 Feb 2015 14:01 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Ljubiteljsko čebelarjenje
z AŽ-zakladami in AŽ-maksiji

Kot mali, ljubiteljski čebelar jemljem ekonomiko čebelarjenja za "drugorazredno temo"- glavna moja tema pa je zaljubljenost ali zasvojenost s čebelarjenjem, ki se ne ozira na ekonomiko. Koliko nas pa je takih čebelarčkov, govori statistika. Govori namreč, da nas je velika večina! Opla! Ob tem podatku se velja malo "pogovoriti".

Za nas "ta-male" pa bi po mojem mišljenju morala veljati v praksi drugačna pravila "igre" s čebelami, kot za tisti del naše srenje, ki so ji čebele predvsem za zaslužek. Tega dejstva se niti mi mali čebelarčki dobro ne zavedamo, kaj šele "naši" zastopniki v ČZS. Namreč, mečejo nas v isti ekonomski koš! Saj je seveda razumljivo, da imamo skupne obveznosti glede zdravstva in ohranjanja naše "kranjice". Skupno naj bi bilo tudi znanje iz biologije čebel. Glede ekonomike čebelarjenja in pristnejšega odnosa do naše svojske kulturne dediščine pa je podobnosti bore malo!
Pri ljubiteljskih "pet-panjičarjih" je videti precej večjo "svobodo" pri izbiri panjskega sistema z vsemi različicami in pri eksperimentiranju ter prilagajanju raznolikim načinom čebelarjenja. Tudi čebelarske kulture je več, saj je za "velike" ta le strošek.

Vse to je izrazito prisotno in razvidno tudi pri mojem precej tipičnem ljubiteljskem čebelarjenju pri nas.

Jaz ljubiteljsko lahko kar dobro čebelarim s skoraj sto let starimi "žnideršiči".
Lahko uporabljam star čebelnjak in nimam stroškov za novega, seveda tudi ne za prevoznega, ker ne vozim čebel iz paše na pašo. Moje čebele celo sezono oprašujejo cvetje v isti okolici, čeprav ga je manj.
Lahko si izmišljujem vsako leto drugačen način čebelarjenja, kar me skupaj z zgoraj omenjenim skoraj nič ne stane ali pa jemljem njegove morebitne stroške na račun mojih hobi dejavnosti. Morda to zahteva nekoliko več časa, se pa tega celo veselim, ker pri čebelarjenju uživam..
Vse to in še marsikaj drugega je svojsko pri ljubiteljskem čebelarjenju.

To stanje spominja na situacijo pri kmetovanju, ko naj bi bila navodila za uspešno (beri: ekonomično) kmetovanje, sadjarstvo in vinogradništvo enaka , kot za ljubiteljske kmetovalce, sadjarje inpridelovalce grozdja na vrtičkih. Pa niso, oziroma jih ti "mali" kmetovalci zelo selektivno upoštevajo, ker jim ni važna ekonomika. Delajo in eksperimentirajo po svoje ali po posebnih priporočilih prav za te "kmetovalce". V tem se kmetijstvo bistveno razlikujejo od čebelarstva.
Ali je to lahko vzorec tudi pri čebelarstvu?

Tako pride posledično tudi do tega, da je večina novih zamisli "malih" čebelarjev, ki niso pisane povsem na kožo "velikih" ignorirane, označene za smešne in po njihovih strokovnih kriterijih popolnoma nesprejemljive za kakršnokoli čebelarjenje.
Bravo...!

Drobna variacija
na temo mojega čebelarjenja v AŽ-maksijih
(Ob mojem "zimskem" čebelarjenju, ko je zunaj mraz, jaz pa sem v mislih pri čebelah).

Shematična risba sama zase je sicer precej zgovorna?! Kolikor ni, pa naj dopolnujejo sledeča pojasnila s posebnostmi, ki sem jih podčrtal.

Glavni čebelji družini v AŽ-maksi "trojčku" pomagam s pomožno družino v eni etaži AŽ-panja (za hkratno pomoč več glavnim), da se pravočasno (do glavne paše) razvije do maksimuma. To opavim s postopnim dodajanjem zalege. Najprej pokrite , da se glavna družina z veliko panjsko prostornino hitreje ojača in šele nato odkrite zalege, da poleg ojačitve to vpliva tudi protirojno.

Rojnega razpoloženja družine na ta način v moji praksi ni ali pa nastopi le zelo izjemoma. Za tak izjemen primer pa imam na voljo "lesico" in dobro učinkujoč ukrep delitve družine v isti panjski enoti, kot sem ga že opisoval (umetna rojna situacija)..

Dvoetažno medišče "trojčka" odpiram postopoma, ko je družina ustrezno razvita in ga napolnim s sati, ki niso bili nikoli v plodišču, če sem družino tretiral proti varoji.
Da družina ne more širiti gnezda v medišče, poskrbim z matično rešetko ali širokimi mediščnimi sati. Da čebele hitreje osvoje medišče, satje v njem posprejam z raztopino domačega medu. V sredino prve mediščne etaže, ki se nahaja nad toplim gnezdom prestavim zaležen, s čebelami dobro zaseden sat s pokrito zalego, ki ga označim. Iz takega sata po paši ne točim medu, temveč ga ob praznenju medišč prestavim v gnezdo. V drugo etažo medišča prestavljam iz spodnje etaže sate s pokritim medom, če paša še traja, da imajo čebele vedno "pri roki" (nad zalego) dovolj najbolj privlačnega prostora za nadaljno skladuščenje. Dvojno medišče mi služi tudi zato, da lahko v normalno medenih razmerah točim med le enkrat, da se izognem večkratnimi sitnostim za to opravilo. Pridružujem se mnenju mojega čebelarskega prijatelja, po imenu tudi Francelna, da mu spada točenje med najmanj prijetna, čeprav zelo čaščena čebelarska opravila. Med pa imam itak najraje mešan, bogat dobrot iz vseh medenih virov, ne le ene vrste..

Posebni dve "kletni" ali "servisni" etaži mojega "trojčka" mi služita za zelo koristen panjski prostor, kamor enostavno prestavljam nezaležene sate iz gnezda, ko rabim prostor v gnezdu za dodajanje satov z zalego iz pomožne družine. Pomožni družini pa dajem od tod na mesto odvzetega zaleženega sata lep, od čebel že negovan prazen sat . Če gre družina izjemoma na roj, pa je tu mesto za umetno "izrojeni" del družine in imam nato omogočeno zelo enostavno ponovno združitev "roja" in "izrojenca".

Kako opravim z varojo je drugo poglavje, ki tudi še ni dokončano. Zaenkrat je na splošno še vedno najenostavneje uporabiti "kemijo". Bolj komplicirano, čeprav nekemijsko in obetavno vidim lovljenje varoj v zalego ob rojni situaciji. S popolno samoobramo čebel samih, pa je na žalost še daleč, kot so daleč tudi osamljeni vzorniki teh zamisli. Skrbno pa v tem "prehodnem" obdobju skrbim za to, da nobeno tretiranje v plodišču pri mojem načinu čebelarjenja ne zadeva medišč in satja v njem.

Če moje družine same ne obnavljajo matic - niti z umetnim rojenjem , niti s preleganjem, jim takrat, ko prično slabo gojiti zalego, zamenjam stare matice z mladimi, ki jih sam vzgajam.

Novo, naravno grajeno satje v tridelnem AŽ-satniku brez satnic, dobim brez trotovine pri naravnem roju (iz kranjiča) ali pri "priletelcu". Večinoma pa uporabljam staro satje, saj ga imam dovolj tudi zato, ker postopno zmanjšujem število čebeljih družin. Sploh pa v njem ne zaznam tudi po več desetletni rabi nobenih slabih strani, ampak le dobre (čebele ga imajo najraje in tudi jaz pri točenju medu in pri zmanjšanju potreb po novem satju).

Za prezimovanje puščam čebelam čimveč njihovega medu. Samo kot dopolnilo jim dovolj zgodaj v poznem poletju dodam še sladkorno tekočino v petlitrskih pitalnih koritcih z regulirano hitrostjo odvzema klaje.

Za ustrezno zaščito pred mrazom in prepihom uporabljam že 40 let za okenci ob snetih vratih AŽ- panjev na tesno vstavljeno neprepišno, a vlago prepustno debelo blazino iz penaste gume. Za ostalo toploto in zraven tudi varnost in ostale koristnosti, pa dobro preskrbi čebelnjak in konstrukcija AŽ-panjev v skladovnici.

BorisP · Objavljeno: 21 Feb 2015 14:05 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

"Zaletavanje" čebel in "reinvazija" varoj

Tu in tam dobim hvaležno snov za moj čebelarski samogovor.
To se mi je pripetilo ob gledanju filma iz serije predavanj Rodoljuba Živadinovića, eminentnega srbskega čebelarskega strokovnjaka in funkcionarja, ki čebelari tržno (da ne rečem po nekem forumskem izražanju "industrijsko"), z velikim številom čebeljih družin v nakladnih panjih. Pri tem sem bil pozoren na njegov velik povdarek o škodljivosti "zaletavanja" čebel v druge panje, kar se dogaja menda lahko celo par sto(800!) metrov v koridorju prileta čebel v svoj panj. Vse to citira predavatelj iz tuje literature.

V oči so mi padli posnetki stojišč njegovih panjev, ki prav za prav vabijo k "zaletavanju" ali bolje rečeno zatavanju kakšne čebele, ki jo lahko tudi zmoti popolna enakost izgleda panjev in njihova enolična postavitev.

Ali je pri taki "vojaški" razporeditvi popolnoma uniformiranih nakladnih panjev na prostranem, sterilnem (le na kakšen način?), za nič drugega uporabnem zemljišču, kot jih prikazuje slika enega od Živadinovićevih stojišč, kaj čudnega, da kakšna čebela zatava po pomoti v drug panj, kljub njihovimi odličnimi orientacijskimi posobnostmi?

Zanimivo, da avtor teh predavanj na njegovih panjih ne uporabi v ta namen za čebele prav tako pomembne orientacijske oznake (barve, risbe...) na posameznih panjih. To postane razumljivo, ko v nekem drugem njegovem predavanju poučuje menda najboljšo metodo nakladnega čebelarjenja, ki preko leta terja večkratno zamenjavo pozicij vseh (štirih) naklad enega panja. Saj bi se ob poslikavah vsakič popolnoma spremenil zunanji izgled panja in motil orientacijo čebel, morda tudi čebelarja.
To so samo moja sklepanja - predavatelj teh pomembnih opomb ne omenja. Niti o teh vprašanjih nisem kaj dosti bral v literaturi. Pač pa nasprotno, veliko kritik o domnevnih težavah čebel v panjih, ki se zlagajo v čebelnjak.

Vemo, da čebele z lahkoto najdejo svoje žrelo iz katerega so izletele, če so se le normalno predhodno vanj uletele (si ga ob prvem izletu iz njega dobro zapomnile z vsemi prostorskimi "koordinami" in zaznavanji tipičnih emisij (vonjav...) svoje družine pred panjskim žrelom.
To so čebelarjem večinoma dobro znane stvari, čeprav jih včasih ne omenjamo
.
Do pomote, ki povzroči zatavanje posamezne čebele v drug panj lahko pride le v posebnih okoliščinah. Na primer ob veliki gneči čebel ob povratku v panj zaradi nenadnih vremenskih razmer, ko navale domov pašne čebele. Ali ob množičnem prašenju mladic ali ob čebelarjevih premeščanjih panjev ali satov s čebelami. Vprašanje je še, če take zatavanke ali zgubljenke tuja družina sprejme. Posebno, če ji ne prinaša medenih darov ali če so to troti v času, ko so ti zaželeni. Matice, ki zatavajo iz svatovskega poleta v drug panj, so pogubljene. Dobro bi bilo zvedeti, če čebelarji z nakladnimi panji ne beležijo istotakih izgub matic iz prahe, kot jih čebelarji v skladovničnih panjih. Dvomim, če je tu kakšna razlika. V meni znani literaturi nisem zasledil teh podatkov.

Mislim, da do reinvazije varoj samo z zatavanjem tujih čebel, ki nosijo varoje, ne more priti. Poleg tega, da se to dogaja poredko, je tudi varoj na zatavanih čebelah iz normalno okuženih čebel z varojami malo in si jih družine na istem stojišču ali čebelnjaku z zatavanjem precej enakomerno izmenjavajo (jih tudi čebele iz domačega čebelnjaka na ta način "izvažajo").

Kje pa bi bil morda glavni razlog za "reinvazijo"- ponovnim eksplozivnim razvojem varoj v že sanirani družini, - se sprašujem?

Bolj logičen razlog za "reinvazijo" vidim v tem, da varoj očiščena družina najde drugo, z varojami močno okuženo čebeljo družino, ki propada in je lahek plen njenim čebelam, ki iščejo "pašo", kjerkoli bi že ta bila, ter tako postane "ropajoča družina"! Roparice v propadajoči varozni družini, hkrati z naropanim medom pa res lahko najuspešneje in v velikem obsegu prenašajo dodatne varoje v svoj panj. In imamo "reinvazijo!

Na srečanjih - dotikanju - čebel na paši in pri vodnih virih, ne vidim velikih priložnosti, ki bi bilo to povod za reinvazijo varoj. Na pašnih čebelah je, logično, manj varoj, kot na mladicah, ki ostajajo v panju in varoje prenašajo k čebelji zalegi. Je pa to seveda naravna možnost, da se varoje vendar postopno širijo v druge čebelje družine, ki do takrat sploh e niso bile okužene s to nadlogo. Ampak to ni v kategoriji in definiciji "reinvazije" - silovite napadenosti čebeljih družin z varojami - kmalu nato, ko so bile očiščene teh zajedalcev s čebelarjevo pomočjo.

Vse prej povedano velja tudi za čebelje družine v skladovničnih panjih, ki jih praviloma medsebojno ne odmikamo in imajo zato žrela relativno blizu skupaj. Lahko pa se tudi tu pomaga. Pri meni v AŽ-panjih je videti (na sliki) kako ta pomoč zgleda. Jaz sem namreč ta problem rešil z uporabo stalno nameščenih ohišij mojih "lesic", ki so pripete pred panjskimi žreli kar je za orientacijo čebel zelo markantno, da bolj skoraj ne bi moglo biti.
Vsak panj ima v skladovnici čebelnjaka - vsaj blizu žrela - tudi drugačne barve ali oznake, ki pomagajo pri orientaciji čebel in tudi čebelarju!

Tudi Janša je zasledoval isti cilj pri konstrukciji svojih prostorninsko "razstegljivih" kranjičih (glej sliko). Spodnjo ploščo - podnico - , ki ima hkrati tudi brado panjskega žrela, je na eni strani skrajšal z izrezom, da se bradi sosednjih panjev ne morejo stikati! Ta detajl v njegovih spisih ni obešal na veliki zvon, ker se mu je najbrž zdel sam po sebi umeven.
Poleg tega so bile vse prednje panjske končnice poslikane in tako ne le čebelam, temveč tudi čebelarju in drugim gledalcem pričarale pisano, medsebojno ločljivo galerijo slik (kot na spodnji sliki, ki je tudi sicer zelo zgovorna).

Seveda pa je tako slikarsko galerijo na prostem možno imeti za daljši čas samo v primeru, če so panji v skladovnici lepo in varno spravljeni v čebelnjaku, ki za čebele predstavlja tudi lahko zapomljiv kraj, kjer so doma.

O tem so tekla moja razmišljanja sedaj, sredi zime, z mnogo (pre)zgodnimi pomladnimi znaki. Sicer pa je itak sedaj, sredi januarja, že prišel čas, ko so čebelje družine tudi v notranjosti Slovenije zastavile prvo letošnjo zalego. Z Igorjem to praznujeva.

BorisP · Objavljeno: 21 Feb 2015 14:06 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Ogrebanje rojev

Iz moje čebelarske literature: Illustriertes Lehrbuch der Bienenzucht

Prikazuje šest načinov lovljenja rojev iz časov čebelarjenja v panjih z nepremičnim satjem, ko izrojijo iz panjev (še za današnjo rabo):

1. Z vršo pred panjem
2. Z otresanjem iz nizke veje
3. Z otresanjem iz visoke veje
4. Z vabo zaleženega sata iz visoke veje
5. S klatenjem iz nedostopne veje s pomočjo vodne brizge
6. S panjem (košem) kot vabo iz grmovja

Opomba:
Jaz te vrste rojnega čebelarjenja ne prakticiram. Sem že pojasnjeval zakaj ne.
Vsekakor pa je z rojnim razpoloženjem čebelje družine treba računati in jo tudi izkoristiti. To pa si izmišljam in preizkušam na razne načine.

BorisP · Objavljeno: 21 Feb 2015 14:11 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Čebele so moje bogastvo in veselje*

*Peter Dajnko, njegove posodobljene besede, uvodna slika in prva stran njegove knjige o čebelarstvu, iz leta 1831

Ne da bi kdo vedel iz katere dežele je ta podoba, je jasno, da je lahko le s Slovenske dežele. Tu imamo kot staroselsko ljudstvo že od nekdaj poseben odnos in kulturo v zvezi s temi, še vedno dokaj skrivnostnimi krilatimi bitji, ki čebelarja zasvojijo. Čebelarji smo prežeti s čebelami - tako, kot je to duhovito ilustriral Gaspari s čebeljimi zadevami stalno v čebelarjevi glavi. Podarjajo nam svojevrstno poezijo pri ukvarjanju z njimi.
"Zaščitni" znak takega ljubečega odnosa sta naš posebni čebelnjak in ob njem opazovalna in za čebelarja posebno uživaška klopica.Bog daj, da bi bilo tako še dolgo, dokler bo živel naš rod!.

Vem, spričo sedanjega razvoja dogodkov, ki gre v drugačno smer, da to stališče pomeni zgolj romantični izliv čustev. Pomeni tudi, da je ta romantika v zatonu. Nekateri pa jo klub temu še živimo.
.----------------------------------
* Na policah v čebelnjaku so na sliki čebelje družine v koših, ki so bili takrat najpogostejši na Danjkovem vzhodnem območju Slovenije. V zahodnem (Janševem)območju Slovenije pa so prevladovali kranjiči, tudi taki z nastavki, zato na policah. Seveda oboji v čebelnjakih.

Gaspari: noč in dan čebelar s čebelami v mislih

Oba moja stara očeta, po mamini (na sliki) in očetovi strani, sta skupaj z družino uživala pri svojih čebelah, takrat še v kranjičih

Prav tako moj ata, a že v žnideršičih...

...in jaz že pred leti na isti klopici, ob istem čebelnjaku in čebelah.

Tudi zaljubljeni parček se znajde na čebelarjevi klopci v Gasparijevi sliki.

BorisP · Objavljeno: 24 Feb 2015 13:39 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Nekaj pojasnil za bralce te rubrike

S premislekom in izraženo podporo prijateljskih članov tega foruma, ki jih ni tako malo in navkljub tistim, ki nad tem negodujejo, sem se odločil, da nadaljujem to zgodbo po tem zadnjem, očitno popolnoma legalnem vzorcu .Če je to komu prav ali ne!
Kdor ima name še kaj kritičnega za povedati ali vprašati, lahko to zapiše v svojo rubriko ali kakšno drugo, splošno temo tega foruma. Prosim le, tam v naslovu brez omembe mojega imena in pravilno napisanega priimka! Naj bo pod "splošno".
Pojasnila boste že našli med vrsticami v kakšnih mojih naslednjih člankih, če Bog da, da jih sestavim in bodo objavljena. Bodo pa seveda tako specifično moja, kot so tudi reakcije specifično vaše.Stil korektnega pisanja je lahko kakršen koli, le ne strupen, kot čebelje želo.
Morda je tak način forumske komunikacije primeren še za koga v tem forumu? Saj smo lahko inovativni in posebni tako, kot tudi v naslovu tega foruma.

NOVE POTI V ČEBELARSTVU
Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI

Upam, da sem še vedno zvest temu naslovu.

Lovljenje varoj - nekemijski plan "B"
novejši razmislek

Bral, razmišljal in preizkušal sem nekemijsko, "lovilno" varianto boja proti varoji že "davno" (odkar se je varoja pojavila pri mojih - naših - čebeljih družinah). In to:
1. Z lovljenjem v trotovino.
2. Z izolacijo matice v enosatni matični izolator in uničevanje varoj v tem satu.
3. V zadnjih letih z lovljenjem varoj v prvi čebelni zalegi, ko prične družina gojiti zalego (lovljenja v zadnji zalegi nisem preizkušal, ker ne vem, kdaj kakšna družina preneha gojiti zalego pred zimskim mirovanjem - ne da bi vse družine pogosto pregledoval že v hladnem vremenu - saj jih tudi sicer skoraj ne).

"Lovilne" variante spadajo med nekemijske metode - tako, kot tako željena samoobramba čebeljih družin samih (varianta "A"), če in ko bi se ali se bo potrdila ta metoda za našo splošno rabo, - ko bi bila zanesljivo potrjena vsaj pri enem našem (slovenskem) čebelarstvu ali raziskovalni inštituciji. Do takrat pa je dobro imeti še kakšno železo v ognju. Recimo z nestrupeno metodo lovljenja varoj v čebeljo zalego. Zato sem dal tej metodi ime že pri prejšnjih poskusih plan "B".

Razlika med tema metodama pa je velika, vsaj glede potrebnih vsakoletnih čebelarjevih ukrepov, oziroma posegov v čebelje gnezdo.
Pri "A" nekemijski različici ni nobenega posega v gnezdo, ko je stvar s satjem (malocelična) ali panjem (Brndušićeva) pripravljena. Je naravnost idealna!
Pri "B" nekemijski različici pa je potrebnih precej vsakoletnih čebelarjevih ukrepov, oziroma posegov v čebelje gnezdo.
Končno potrjenih pričakovano pozitivnih rezultatov ene in druge različice pa žal (še) ni!

Pomembno razliko med tema dvema metodama pa vidim tudi v tem, da pri "A" metodi prav za prav ni povsem jasno, kako deluje. Tega ne znajo ali ne morejo prepričljivo, da ne rečem znanstveno, pojasniti niti uspešni (tuji) izumitelji in izvajalci te metode.
Pri "B" metodi, ki jo sedaj nekoliko izpopolnjeno predstavljam za potrebe mojega čebelarstva, pa je stvar vsekakor bolj jasna, vsaj po biološki strani.
Varoje se po znanstvenih ugotovitvah (če jim je verjeti?) razmeroma hitro odločajo za razmnoževanje v čebelji zalegi, ko je ta njim dostopna in prisotna. Tam jo torej najdemo in lahko izločimo. Potrebna naj bi bila le učinkovita tehnologija takega lovljenja in izločanja.
Trenutno najbolj prepričljiva se mi zdi ta moja zamišljena in že delno preizkušena "rojna" metoda lovljenja varoj, ki je zmes v svetu večinoma že znanih postopkov v tej smeri. Prilagodil sem jo pač mojemu čebelarstvu.

Shema lovilnega "rojnega" postopka katerekoli čebelje družine v kateremkoli panju s premičnim satjem. Jaz to lahko zelo učinkovito izvajam v AŽ-maksi sistemu.

Okvirni seznam postopkov in njihova časovnica v štirih korakih:

1. V začetku rojnega obdobja - konec aprila: delitev družine v "rojni" in "izrojitveni" del, ki mora imeti dober matičnik.
2. Prvo pokrito zalego stare matice (po treh tednih) iz "rojnega" dela, dam v pomožno družino (konec maja).
3. Prvo pokrito zalego mlade matice (po štirih - petih tednih) v "izrojitvenem" delu, dam v pomožno družino (začetek junija).
4. Začnem postopek združevanja "rojnega" in "izrojitvenega" dela prvotne družine (začetek junija) - odstranim staro matico in zalego združim v skupno gnezdo mlade matice.

Skica izvedbe te metode v mojem AŽ-maksi ("trojčku") panjskem sistemu.

Učinek te metode za glavne družine z nekemijskim pristopom je (predvidoma):

• Zadostna odstranitev varoj brez kemije - vsaj v glavnih družinah.
• Sate čebelne zalege z ulovljeno varojo ne uničim, ampak jih dajem pomožni družini, da ohranim nenapadeno zalego.Najbolj enostavno in sigurno je pa tako zalego kar uničiti!
• V družinah s tem postopkom ni skrbi za rojenje.
• Samodejno se po tem postopku v družino dobi mlado matico.
• Donos medu pri tem postopku je konkurenčen, ker je nabiralna moč tudi začasno razdeljene družine pred nastopom glavne paše ohranjena v istem panju.

Pomožna družina s kemijskim pristopom:

Spomladi daje glavnim družinam pokrito zalego za hitrejše doseganje optimalnega razvoja.
Sprejema nato sate pokrite čebelje zalege z ulovljeno varojo iz glavnih družin (če se za to odločim).
Samo to družino nato tretiram proti varoji s kemičnimi sredstvi.

Pripis:

To je lahko popolnoma nekemijska metoda proti varoji pri družinah, ki imajo premično satje, če ulovljeno varojo skupaj z lovilnim satjem in čebeljo zalego v njem uničim in je ne dajem pomožni družini.
Dilema, ali to uničenje storiti, je v prvi vrsti etično - moralna in stoji pred ekonomskim pomislekom zaradi izgube nekaj čebel in satja.

Moje čebelje družine še vse veselo letajo, ko je vreme primerno, kljub snegu vse naokrog.
Čebelarju zaigra srce!
Letos imam z njimi namen opraviti veliko bogokletnih "igric". Bom videl, kdo bo zmagal ali pa bo remi. Nekaka simultanka - eden proti vsem. Saj sem tega vajen tudi sicer.

MarjanD · Objavljeno: 26 Feb 2015 22:23 Naslov sporočila:

Dragi,
v tem forumu aktivni čebelarski kolegi!
(škoda, da ni med nami kakšne aktivne čebelarke in poleg mene še kakšnega čebelarja z AŽ panjskim sistemom čebelarjenja)

Sedaj, upam, smo se nekoliko pomirili in se lahko posvetimo z vsem elanom ljubljenkam - eni jim pravijo kar našim "sestram",- našim čebelicam!

V ta forum sem se vključil z veseljem in pričakovanju, da se bomo v njem zelo lepo "pogovarjali", čisto drugače, kot je to običajno v drugih forumih, kolikor jih poznam.

Nadaljnih dogodkov ne bom pogreval. Ugotavljam, da vas je med vami vsaj nekaj za to, da poskusimo vspostaviti tako vzdušje znova, čeprav vsaj za začetek in po moji želji na nekoliko poseben način kar tiče moje "rubrike" ali teme v katero vstavljam svoje čebelarske izkušnje in misli pretežno v obliki nekakšnih zaokroženih in ilustriranih člankov. Tudi vaše odmeve in vprašanja rad vključujem in jih bom vključeval v mojo rubriko z začasnim posebnim statusom, ki mi je omogočeno.
Na tak načinsem se pripravljen udejstvovati v tem forumu še naprej z razliko, da se želim "preventivno" izogniti "smetenju" moje rubrike z vstavljanjem prispevkov, ki vsebinsko ne sodijo v mojo rubriko ali so žaljive vsebine.

Na tak način ne bo nihče od aktivnih kolegov v tem forumu prikrajšan, saj obstajajo še naprej vse možnosti v drugih temah za kakršnekoli odzive na napisano v tej rubriki. in name naslovljena čebelarska vprašanja. Tudi v nespodobni obliki, če jih ne bo kdo brisal.

Žal mi je sicer, da se v ta forum ne vključi aktivno še kakšen čebelar (čebelarka), ki čebelari v AŽ-panjskem sistemu. Tako bi se tudi jaz lahko še bolj neposredno in živo "pogovarjal" z mnogimi podrobnostmi takega čebelarjenja. Tako, kot se intenzivno "pogovarjate" ostali, o bolj med seboj primerljivih načinih in podrobnostih čebelarjenja ter novih zasnovah nakladnih panjev.
Nekoliko nenavadno je, da ste tu vsi, razen mene, pripadniki nakladnega panjskega sistema. Takega primera menda ni v slovenskih čebelarskih medijih. Pa ne mislim, da tega ne bi smelo biti! Saj je to smer, v katero se tudi pri nas počasi a sigurno giblje čebelarska praksa, ki je v veljavi povsod po svetu.
A tradicija našega čebelarjenja v čebelnjakih je vendar pri nas trdovratno prisotna tudi v moji čebelarski praksi in še vedno upoštevanja vredna.
Spodobi se, da je vsaj v eni temi (rubriki) prisotna tudiv tem forumu.

"Pogreta" protirojna, umetno prelegalna (začasno dvomatična) variantna metoda v mojih AŽ maksijih z uporabo zaklade

Postopek v skopih besedah :
1. Ko je družina spomladi dobro razvita v srednjih dveh AŽ-etažah, v zaklado prestavim zaležene sate z matico..
2. V prvotnem gnezdu družine združim preostalo zalego ter v sredino nje vstavim pokrit ("zrel") matičnik v zaprti ozki mrežni matičnici.
3. Čez nekaj dni, ko se matica izleže in jo čebele v, z matično rešetko na zakladi ločenem delu panja, po obnašanju na matičnici sodeč sprejmejo (krmijo), jo preko čepka sladkornega testa omogočim izhod - tudi na praho.
4. Obe matici do glavne paše še pustim ločeno zalegati, nato pa staro izločim, obe gnezdi združim ob mladi matici v srednjih dveh etažah. Medišči, s samo mediščnimi sati pa postopno odpiram s tem, da je v gornjem medišču pokrit med. V zaklado pa, po preselitvi gneda stare matice nazaj v prednji del panja, vstavim prazne mediščne sate za tretji mediščni oddelek.

Kaj zasledujem s to metodo:
• da poskušam preprečiti rojenje - še vedno upam, da se bi dalo tudi na ta način.
• da vzredim matico v istem panju in v isti družini.
• da mi nekaj časa, do glavne paše, dve matici skrbita za veliko število čebel.
• da dobim še eno dodatno medišče v zakladi, na pravem mestu (tik za zalego v gnezdu) - če so pašne razmere ugodne.
• spodnji, "servisni" etaži AŽ-maksija služita mnogim potrebam, ki sem jih že opisoval.

Razlogi za prestavitev sata s pokrito zalego v sredo AŽ-maksi prvega medišča, napolnjenega s praznimi mediščnimi sati, ki jih obrizgam z medeno raztopino :
• Da hitreje privabim čebele na prazno mediščno satje.
• Da odkrito zalego ne izpostavljam morebitni slabši oskrbi, ko je prestavljena iz gnezda - čeprav v sredo nove etaže tik nad gnezdom in z vsemi na satu prisotnimi čebelami.
• Da je za oskrbo pokrite zalege potrebno manj čebel - samo za ustrezno dodatno gretje, poleg toplote, ki se dviga iz gnezda*.
• Seveda tudi zato, da ne dobe čebele nad matično rešetko lušta za vzrejo zasilne matice.
• Pa še kakšen poseben razlog bi se našel.

* Da se toplota res dviga v mojih panjih po običajnih fizikalnih pravilih iz gnezda, opazim brez termometrov - samo s potipanjem v izpraznjeno etažo nad gnezdom! Je vedno kakor na topli peči!

Sedaj pa še malo mojih pogledov na, v forumu nazadnje odprtih čebelarskih zadev:

O preseljevanju čebel sem že mnogo razmišljal, bral in tudi pisal iz lastnih izkušenj.
Na primer, kako naj brez večjih problemov ustanavljam v ali poleg čebelnjaka družinice v prašilčkih, da se čebele ne vračajo v prvotni dom.? (Tri dni v klet!).
Kako naj preselim celo družino na bližnjo ali nekoliko bolj oddaljeno mesto čebelnjaka? (Gre za silo čisto dobro celo tako, da zjutraj zaprem in na široko prekrijem prvotno mesto panja z najbližjo okolico z rjuho. Še bolje pa, če prestavim na novo mesto isti panj ali vsaj njegovo prvotno ohišje lesice. Da pomaga oblikovna in "dišavna" istovetnost sicer premaknjenega bivališča čebelje družine).

O vprašanju "reinvazije" varoj mislim ("misliti se pravi nič vedeti..".), še vedno, da je najbližje resnici in logiki, da varoje iz družine, ki zaradi njih propada, najobilneje zajahajo v panju tuje čebele - "roparice", ki jih prenesejo tja, kjer jim bo bolje, predvsem za njihove potomce. Vse druge možnosti so za varoje slabše.

O zaletavanju, bolje rečeno zatavanju čebel k drugim družinam ne vem, kaj bi še lahko iz moje logike in nabranega znanja dodatno utemeljil, kar sem že napisal na primeru Rodoljuba. Morda sem premalo povdaril, da se mi to ne zdi noben težaven čebelarski problem.

Glede očitane (moje) "modrosti" o čebelah in čebelarjenju, pa soglašam samo s tistimi, ki ugotavljajo, da takega modrijana ni na svetu,

Da pri nas (še) ni možnosti čebelariti brez kemije ni le Jernejeva sedanja žalostna ugotovitev. To dokazujemo in razkazujemo v naših čebelarskih praksah mi vsi, mar ne?

Nisem med tistimi, ki ne marajo razprav o svojih zapisanih mislih! Zato sem prav- zaprav v forumu. Sem pa med tistimi, ki terjajo nežaljivo, samo na obravnavano snov osredotočeno podajanje kakršnihkoli osebnih mnenj ali predlogov za popravek dokazano napačnih navedb. Če bi bilo to uresničeno, tudi ne bi bilo z moje strani potrebe po nekem "posebnem položaju". Jaz priporočam, da bi tak "položaj" imel vsak udeleženec foruma, ki ima kaj za povedati!

O očitanem "propagiranju" in pomanjkanju posnemalcih mojega "zakladnega" ter "maksi" AŽ čebelarjenja . Vsaj v okviru tega foruma se ne spomnim, da bi kdaj nagovarjal posnemanje takega čebelarjenja. Pač pa o njem pišem, tako, kot tudi vsak od vas piše in "bilda" o svojih posebnih panjih in posebnih načinih čebelarjenja.
Tudi sam sem opazil, da je zelo malo posnemalcev mojih načinov čebelarjenja kljub temu, da sem ga javno do podrobnosti predstavil in ga še predstavljam. Sklepam, da sta tu v igri dva glavna razloga "ignorance":
Prvi je, da čebelarji nimajo potrebe po spreminjanju utečenih načinov.
Drugega pa vidim v tem, da preizkuševalcem moji načini čebelarjenja z AŽ-panji ne "špilajo", kot imenitno "špilajo" meni že 40 let(!).
Najbrž je tu po sredi tudi vsakomur razumljiva primerjava, da ni zadosti, da kdo poseduje glasbilo in note, ampak se je treba naučiti nanj dobro igrati.
Mene to stanje brez posnemalcev prav nič ne moti! Vidim, da pri tem sploh nisem osamljen primer ampak vsesplošen. Takih primerov vidim celo kopico kar tukaj v forumu. Glede na te ugotovitve bi kazalo taka posnemanja kar odsvetovati in jih razglasiti za čudaška. Zaradi mene lahko!

V zadoščenje mi je, da sem s tem načinom čebelarjenja le rešil nekaj, kar je bilo (in je še) v čebelarski teoriji in praksi označeno za nerešljivo:
Z navadnimi, tudi 100 let starimi AŽ-panji, je lahko čebelarim v čebelnjaku s teoretično neomejeno veliko panjsko prostornino - zlahka v šestetažnem(!) AŽ-maksi trojčku v čebelnjaku, tako, kot je imel doslej monopol v tem pogledu le nakladni panjski sistem.
O tem poteka moje pisanje in "bildanje". Obširneje sicer, ampak povsem sorodno z individualnimi "glasbili" in "notami", ki jih prikazuje tukaj vsak udeleženec foruma, pa tudi domala vsak čebelar po našem in vesoljnem svetu!

Lep pozdrav bralcem te rubrike!
Marjan

MarjanD · Objavljeno: 26 Feb 2015 22:57 Naslov sporočila:

H gornjemu članku
dodajam še skico, ki ni prav točna, a vseeno približno ilustrira način mojega čebelarjenja z AŽ-maksi trojčkom z zaklado za primer izbire metode z umetno ustvarjeno prelegalno situacijo v glavni družini.

MarjanD · Objavljeno: 27 Feb 2015 14:05 Naslov sporočila:

Nadaljevanje
mojih pogledih na, v forumu nazadnje odprtih čebelarskih zadevah:
(samo o stvareh, ne o osebah, ki so zadevo odprle)

Kaj mislim o novem," neprežvečenem"? Moj profesor na fakulteti je šel z razlago pojma, kaj je novo v arhitekturi tako daleč, da je to predstavil na namerno poenostavljenem primeru: "Projekt za neko stavbo je nov, če je v njem spremenjena samo kljuka na vratih".
Zato mislim, da se ni treba zgražati, če se tudi pri čebelarskih zadevah pojavljajo že znane stvari, ki pa so v kakšni zadevi vendar spremenjene z določenim namenom. Često pa je koristno tudi kakšno stvar v originalu ponoviti, da pride iz pozabe in se utrdi v spominu. Tako je tudi z mojimi tukajšnjimi predstavitvami.

Kaj sem mislil z izrazom "bildanje"? Odkrito rečeno sem to nekritično povzel iz neke tukajšnje forumske pripombe na moj račun. Mislil sem, da se nanaša na slikovne, risarska ilustracije prispevkov. V nemškem jeziku, ki smo ga morali uporabljati na Gorenjskem v šolah takoj po nemški zasedbi, pomeni Bild = podoba, slika. V kakšnem pomenu pa se sedaj ta izraz pri nas pogovorno uporablja, prav za prav ne vem. Opravičujem se, če je pomen čisto drugačen, kot si ga zamišljam!

O moji koristnosti in teoretiziranju pri čebelarskih zadevah tudi jaz mislim in pri tem ni nič novega, da morajo slediti v prvi vrsti uporabnosti in pomoči tistim, ki to pomoč rabijo. Rabimo pa jo menda celo življenje vsi po vrsti, ker se učimo do smrti. Vsak koristen nasvet pa naj bi bil podprt z neko resno utemeljitvijo, tudi na podlagi "teoretičnega" znanja. Saj tako vsi delujemo, če smo dovolj kritični tudi napram sebi. Ne zavedam se, da bi bil pri tem izjema, sem se pa pripravljen še bolj osredotočiti na probleme, kjer mislim, da lahko kaj koristnega prispevam.

Preseljevalno metodo čebeljih družin mojih bližnjih rojakov Draga in Bojana Korbarja žal ne poznam ali pa sem jo pozabil. Ker bo tudi drugim prav prišla, bi jo bilo dobro navesti, kdor jo pozna.

Nimam pojma, kdaj in kje naj bi v tem forumu .popolnoma zašel iz problemov, povezanih s čebelarjenjem?! Tudi sevanja vseh vrst so menda del čebeljih problemov. Tako vsaj jaz dojemam stvari.

MarjanD · Objavljeno: 27 Feb 2015 17:18 Naslov sporočila:

Nadaljevanje
O mojih pogledih na, v forumu nazadnje odprtih čebelarskih zadevah:

Škoda. Naredilo se je lepo vreme. Mi pa tu-le za računalnikom. Glede vremena. Prepozno lepše, ker pri mojem čebelnjaku je sedaj takoj po poldnevu senca. Pa še 550m so nad morjem.
Saj ne, da bi imel z njimi kakršnokoli delo. Le gledal bi jih rad.

O poznozimskih čebelarjevih opravilih. Kot sem že rekel. Pri meni(!) nič drugega kot gledanje pred žrelom. Če je sreča, še na kakšnji zgodnji cvetlici. O zasilnem ali spodbujevalnem hranjenju pri meni ni govora! Govorim zase, drugi naj delajo in mislijo po svoje!
Pred zimovanjem jim zagotovim (če si niso že same) hrane čez glavo. Po izkušnjah raje nekaj več, kot nekaj premalo!
V zadnji jesenski obrok sladkorne tekočine (ker so ti pač skladiščeni tako, da jih čebele najlažje dosežejo) - četudi je bil prvi in zadnji - po izkušnjah primešam zraven aliin (alicin(?) - česnov izvleček iz stisnjenih česnovih strokov v kozarcu prelite vode. Tam v zaprtem kozarcu se ta stvar paca dalj časa (tudi več tednov), da ta aliin nastane, ki naj pomaga čebelam pri želodčnih težavah. Pri mojih čebelah je v hudih zimah to rešilno, ker se čebele (pre)dolgo ne morejo otrebiti. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal...

O plagiatorstvu. Ta nima zveze s tem, kar sem pisal o ponavljanju debatnih snovi. Tudi ne o spregledovanju pomena kakšnega novega detajla v že poznanem. Pač pa ima to imenitne zveze tudi z našimi čebelarskimi "inovacijami". Konkretno imam izkušnje, da se pripeti, ko si neko stvar izmislim ter jo objavim, pa se javi javno nekdo, ki trdi, da si je tako stvar izmislil že sam. Ampak jo je večinoma skrbno ljubosumno in škodoželjno skrival pred drugimi. Nato pa jok in stok! Avtor je ta skrivač! Jaz pa plagiator. Koliko čebelarjev in ne le čebelarjev poznam, ki ne povejo skrivnost uspeha pri svojem delu! Dokler... Nove, avtorske stvari so pa lahko tudi kljuke v hiši ali kakšen drug detajl panja ali nekoliko drugačen način čebelarjenja.

O mojih pomotah. Teh je gotovo veliko in sem hvaležen če me popravite! Vsi skupaj imamo napako, da po navadi preveč površno, prehlastno beremo. Bi bilo treba to napako odpraviti - ampak navada je železna srajca...
Kako pa Koplan seli družine, bi bilo vseeno dobro na kratko tudi tukaj napisati.Jaz tega podatka nimam pri roki.

Jaz o mojih čebelicah sedaj nimam drugih novic. Vesel sem, da so vse družine žive.
Lep pozdrav!

MarjanD · Objavljeno: 28 Feb 2015 13:31 Naslov sporočila:

Tudi mojim čebelicam zvoni k pomladi!

MarjanD · Objavljeno: 28 Feb 2015 21:11 Naslov sporočila:

O mojih pogledih na, v forumu nazadnje odprtih čebelarskih zadevah:

Še o selitvah družin na razmeroma kratke razdalje
Napisal sem:
"Kako pa Koplan seli družine, bi bilo vseeno dobro na kratko tudi tukaj napisati. Jaz tega podatka nimam pri roki."
In dobil jedrnat odgovor:
"Je napisano, boš že našel."

Pa sem res malo pobrskal in našel moj 15 let star zapis v SČ, ki se glasi (v kopiji):

Ni samo on tako mislil in morda to metodo tudi prakticiral. Naveden je vsaj še en drug primer na "toplotni" osnovi.
Jaz tega načina nisem preizkušal in ga tudi popolnoma ne dojemam. Namreč, prašilčke tipa Zander sem vedno napolnil s čebelami ene družine in jim takoj po vseh pravilih dodal mlado matico. Takoj sem jih tudi prenesel v hladno klet in jih tam pustil tri dni predno sem jih namestil zunaj , blizu čebelnjaka in jim odprl žrelca. Vse čebele iz teh panjičev so se vletele vanje, kot to delajo rojne. Popolnoma v skladu z navodili v čebelarskih knjigah!
Nikdar nisem opazil, da bi bile te čebele v kleti razburjene in neobičajno dvignile temperaturo.Tako so bile mirne, da sem bil včasih kar zaskrbljen, če so še žive in pokukal v panjič skozi steklo.

Najbrž pa to ni vse o tej stvari in lahko kdo dopolni znanje o tej zadevi s katero se čebelarji srečavamo. Jaz sem povedal to, kar sem sam izkusil in prebral.

MarjanD · Objavljeno: 01 Mar 2015 14:14 Naslov sporočila:

Še o preseljevanju družin ali preusmerjanje čebel v nova žrela

Tako sem jaz v enem zamahu brez problemov preselil ali/in preusmeril (in ob potrebah še vedno preusmerjam) vletene čebele iz poljubne lokacije panjev (žrel) v nove panje (žrela).
V veliko pomoč so mi pri tem ohišja "lesic", ki jih iz prvotnih lokacij na selitvenih družinah, premestim pred nova panjska žrela. Čebele so teh ohišij navajene in jim "dišijo", četudi so drugje. Za kakšno, kljub temu zatavano čebelo v drug panj, pa ne žalujem, oziroma se izenači "izguba" s prišlicami iz kakega drugega preseljenega panja/žrela.
Zastirko pred prvotnimi panji/žreli obdržim več dni.

MarjanD · Objavljeno: 03 Mar 2015 21:17 Naslov sporočila:

Prvi popolnejši čistilni izlet mojih v celoti prezimljenih čebeljih družin

Danes sem imel srečo z vremenom in vremensko napovedjo! Še topleje je bilo, kot so napovedovali. Preko 10 stopinj v senci. Veliko za tu, kjer je "Sibirija". In kristalno jasno. Res čudovito! Najbolj pa seveda ob pogledu na vrvenje čebel iz vsem zazimljenih družin! Samo gledam jih pred žreli. Nič kukanja od zadaj! Ni vredno! Res vredno pa je bilo opraviti ta kratki, vljudnostni obisk!

V forumu pa je čutiti tudi več pomladnega prebujanja. Nekaj čebelarskih tem je sproženih. Vsaj jaz jih vidim:
Kaj je prav za prav sonaravno čebelarjenje po čebeljem merilu?
To pa za prihodnič enkrat, ko stvar malo dozori.

Lep pomladanski pozdrav - čeprav ni hvaliti dneva pred večerom! Na jugu se pripravite na sneženi pomladanski pozdrav - obetajo vremenarji.

MarjanD · Objavljeno: 06 Mar 2015 09:53 Naslov sporočila:

O mojih pogledih na, v forumu nazadnje odprtih čebelarskih zadevah:

Kaj prav za prav pomeni "(so)naravno čebelarjenje" oziroma "čebelarjenje po meri čebel" nasproti "industrijskemu čebelarjenju"?

Opažam, da se ta dva pojma vedno bolj brišeta, oziroma zbližujeta.
Nazorno se to opazi v teh forumskih debatah.

Že prevladujejo tukaj razgovori o načinih čebelarjenja, ki se skoraj nič ne razlikujejo od "industrijskih". Pa tudi "industrijci", ki se znajdejo (znajdemo) v tem kolektivu, v nekaterih zadevah radi prisluhnejo (prisluhnemo) in tudi kaj storijo (storimo) v smer "sonaravnega čebelarjenja" ali z drugimi besedami "čebelarjenja po meri čebel".

O eni od osnovnih zadev, ki je porodila ta forum: "Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju", je zanjo nekoliko manj zavzetosti pa vedno več kemije. Vedno več je zanimanja o tem, kako čebelariti gospodarno, kar je sicer bistveno pri gojenju čebel, od katerih čebelar želi kaj imeti, ne le nuditi čebelam. A vendar...

Idealni protivarozni nekemijski plan "A" (v "malocelični" in "okrogložrelni - globoko- panjski" varianti)* sicer pri najbolj vstrajnih ter zvestih forumovcih poteka. Žal še po kakih petih letih preizkušanj, brez vidnega uspeha. In je videti tudi vedno bolj obstranskega pomena. Naj mi vsega spoštovanja in občudovanja vredne izjeme kolegov iz foruma ne zamerijo tega sklepa in tudi ne ponavljanja mojih opomb!

Razmišljam, če ni problem že v sami definiciji, kaj sploh je "sonaravnost" pri čebelarjenju? Najprej čisto izrazno. Kaj ta beseda pomeni? Kakšne so sopomenke temu izrazu?
Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika pomeni: so... = predpona v sestavljankah za izražanje vzajemnosti in medsebojne povezanosti (so-delavci, so-trpini...).
Torej analogno pomeni beseda "so-naravno" tesno povezanost , istovetnost (vzajemnost) z naravno(stjo)?!
Izraz "po meri čebel" jaz razumem kot istoveten z naravnostjo, oz. so-naravnostjo. Ali se motim?

Kaj pa je pri čebelah naravno ni tako težko ugotoviti. Vsaj približno. Da poskusim.
Vsak sam pa naj presodi že na podlagi tega spiska, če čebelari so-naravno, oziroma po meri čebel ali pa industrijsko, pa bo videl kje je njegovo čebelarstvo.

1. Roj se naravno naseli popolnoma po svoji izbiri v neko kolikor toliko primerno zavetišče zelo različnih oblik in velikosti. Niti dva zavetišča (panja) nista v naravi enaka. Kaže na gensko pridobljeno lastnost čebel, da se morajo in znajo znajti v vsakem "panju".
2. V zavetišču - panju, ki ga je izbral roj, le-ta zgradi satje popolnoma po svojih zakonitostih, a v skladu z možnostmi, ki jih nudi prostor (panj) in energija čebel ter čebelje paše. Včasih v naravi najde roj tudi že zgrajeno satje od izumrle družine in mu ni treba graditi svojega. Zanimivo, če čebelam podtaknemo satnico, takoj razumejo, da jim je v pomoč pri gradnji satja, čeprav tega v naravi nikoli niso doživele. Spet vidim njihovo iznajdljivost.
3. Zavetišče (panj), ki ga je izbral roj v naravi ima končno, nespremenljivo velikost. Nihče te velikosti čebelam v naravi ne spreminja preko leta in sploh nikoli. Če pa jim to panjsko prostornino sedaj umetno spreminjamo, se čebele tudi temu takoj prilagode in reagirajo po njihovih zakonitostih. Čudovita prilagodljivost.
4. Čebel v naravi nihče ne zdravi in brani pred škodljivci. Za nekatere bolezni so čebele v naravi pridobile določeno mero odpornosti, a za vse sigurno ne. Če jih "višja sila" - čebelar - reši propada, toliko bolje za njih.
5. Čebele v naravi skladiščijo nabrani med iz dobrih paš, dokler imajo v zavetišču - (panju) - dovolj prostora za (do)gradnjo satja. So delaholičarke. Pri takih naravnih družinah v velikih drevesnih duplih, se je drvarjem včasih sekira skozi les zapičila v med, kar je čisto razumljivo. Družine v naravi ne izročajo svojih pridelkov prostovoljno, tudi ne viškov. Lahko jim pa ga kdo le nasilno odvzame. Tak nasilnež je tudi čebelar, poleg medveda. Pač neke vrste novejša naravna nadloga za čebele, ki jo morda jemljejo za naravno, kot pri medvedu.
6. Družine v naravi se praviloma vsako leto dele v roje in izrojenca in jih pri tem nihče ne ovira. S tem dejanjem pomlajujejo tudi svoje matice. Čebelar izkoristi luknjo v njihovem pravilu, ki deluje tako, da v določenih okoliščinah tudi v naravi čebelja družina ne roji. Družino pripravi v tako naravno okoliščino - slaba matica, izredno slaba paša... - pa ni rojenja. Tudi matice čebelar lahko vzgoji na popolnoma naraven način. Saj so čebele sposobne od nekdaj v sili vzrediti enakovredno matico iz oplojenih jajčec. Saj so tudi matice iz rojnih matičnikov razvijejo iz podobnih oplojenih jajčec.
7. Čebelam v naravi nihče ne vstavlja v panj ali pred njega matično rešetko proti prostemu prehodu matice. Če jim to čebelar dela sedaj, predstavlja to za čebele novo izkušnjo, ki jo sprejmejo kot neizogibno in prilagodljivo.
8. V naravi čebelam nihče ne priskoči v pomoč in propadejo, ko si same ne morejo pomagati. Recimo ob izgubi matice na prahi, ko nimajo v panju več oplojene mlade zalege, ob pomanjkanju hrane, ob vremenskih ujmah itd. Če to reši čebelar v njihov in svoj prid, toliko bolje!
9. V naravi izrojenec ohrani staro satje dokler mu ne poteče naravni rok trajanja, takrat ga čebele kar same obnavljajo. To lastnost čebelar s pridom uveljavlja pri sodobnem čebelarjenju, če ne podleže nasvetom, da je treba vsakih par let menjati vse satje v čebeljem gnezdu.
10. V naravi čebelam nihče ne prestavlja satja. To dela sedaj , ko ima v panju premično satje le čebelar. Spet je videti iz prakse, da čebele to zmešnjavo kolikor mogoče in če je sploh mogoče, spet spravijo v red.

Kaj vidim v tem seznamu glede čebelarjenja, ki naj bi bilo istovetno z naravnim življenjem čebel - "po meri čebel"?
Ocenjujem (morda se motim), da je te istovetnosti v sedanjih tovrstnih konkretnih "so-naravnih" praksah bore malo! Samo dopuščanje rojenja (a ne ogrebanje rojev!) in naravna gradnja satja sta po mojem mnenju premalo za primerjavo z življenjem čebel po njihovi meri..

Brez dvoma pa je koristno še naprej iskati učinkovitejše variante čebelarjenja, ki morajo upoštevati biologijo (naravo) čebel, - ampak v vseh razsežnostih! Tudi čebelji izredni moči, ki izhaja iz pradavnine in vodi v nujno prilagajanja in iskanja izhodov v nenavadnih situacijah, ki jih povzroča sedaj tudi čebelar. Posebno če so take situacije v prid obstoju čebel samih in duševnih ter materialnih nadomestil, oz nagrad tudi za čebelarjev napor pri oskrbi čebel, ki bi sicer v današnji dobi v našem okolju izumrle v vsestransko veliko škodo!.
Nesmiselna varianta je seveda, da bi se pri čebelarjenju vrnili v prvobitni stil življenja čebel v naravi. K naravnemu življenju čebel, po meri čebel, kot je v naravnih duplinah dreves ali skal ter "čebelarjenju". medvedov.

To je pač moje mnenje, ki ga nikomur ne vsiljujem, ga pa povem v tej (p)osebni rubriki tega foruma.
Za druge ali drugačno poglede na to temo pa, - po možnosti brez osebnega etiketiranja, - ampak le o stvari, je na razpolago posebna rubrika "Komentarji na Marjanove prispevke".

Lep pozdrav in srečno!
Marjan

________________________________________________________________
*Pri "malocelični" protivarozni varianti je vprašanje ustreznost uporabe satnic z manjšo mero celic - glede na sonaravnost. Namreč, če se hkrati upošteva podatek, da čebelja družina gradi naravno satje tako, da ima manjše celice v srednjem območju sata, proti obodu pa večje. Družina, ki bi imela satje samo iz maloceličnih satnic tega naravnega stanja ne bi dosegala.

*Pri protivarozni varianti z okroglim žrelom v zgornjem delu panja je odprto vprašanje sonaravnosti take naravne izbire zavetišč naravno potekajočega rojenja. Kot vidimo iz praks "lovljenja" tujih pobeglih rojev, ki povsem naravno iščejo in najdejo novo zavetišče (panj), se le-ti naseljujejo v običajne panje z nizkimi pravokotnimi žreli spodaj. Torej jih ne zanimajo le (ali pa prav nič) panji z visokoležečimi okroglimi žreli.
Tudi je dvomljivo, če na njihov izbor naselitve v take panje kaj vpliva posebno magnetno zemeljsko sevanje njihove lokacije, saj se naselijo tam, kjer najdejo take nastavljene panje. Vprašanje, če so ti slučajno na pravi točki sevanja.

MarjanD · Objavljeno: 07 Mar 2015 11:28 Naslov sporočila:

NARAVNO ČEBELARJENJE V TIBETU

Za ilustracijo moje gornje pripovedi o so-naravnem nasproti industrijskem čebelarjenju so zanimive slike primitivnega roparskega ("medvedjega") čebelarjenja za pridobivanja medu in tudi zalege od prostoživečih čebel, ponekod še dandanes (fotografiral iz tozadevnega filma).

Prilagam še prezentacijo --> KLIK ZA PRENOS

MarjanD · Objavljeno: 09 Mar 2015 17:51 Naslov sporočila:

Moja "romantika" čebelarjenja s starim kranjičem.

Za zabavno čebelarjenje z družino tujega, priletelega roja na zunanjo steno mojega čebelnjaka. Imam ga že vsaj dve desetletji. Že prvo leto se je vanj naselil priletelec in tam živel več let, dokler ni neko zimo umrl od lakote. Namreč, panju nisem v ihti s časom uspel narediti na stransko steno premični steklen okvir ("okence"), kar sem sicer imel v načrtu. Preko tega okvida seveda pride lesena vratca iz prvotne stranske stene. Če bi ga imel, se ne bi zgodila ta nesteča z lakotjo! Jeseni bi videl, koliko je satje v panju napolnjeno z medom in če jim je treba še dodati hrane, Tako pa samo ugibam in se lahko tudi zmotim.
Takoj naslednje leto se je v izumrli panj spet naselil priletelec in sedaj bolj pazim jeseni pri oceni, koliko ima medenih zalog. Raje tej družini še dodam kakšno porcijo sladkorne tekočine preveč, kot premalo. Ampak načrtovano okence pogrešam!
Iz skice tistih davnih dni se vidi, kako je ta moj podedovani star kranjič opremljen. Ima zvrtano spodnje okroglo žrelo, ker sem ga tako lažje naredil.
Pred žrelo sem pripel "lesico", da imajo čebele celo leto imeniten predprostor - priletišče.V rojnem obdobju pa ob zelo vidnem znaku, da preti kmalu izleteti roj, v "lesici " vstavim matično rešetko za tiste dni, ko me ni pri čebelah. Saj je jasno zakaj.
Ob drugi stranici sem tudi izvrtal manjšo kuknjo in zabil ob njej dva kovinska kaveljca, na katera lahko obesim leseno pitalno koritce.
Spodnjo (prvotno prednjo) premično končnico imam ohranjeno, da po potrebi ali radovednosti malo pokukam od spodaj v panj. Ta mi tudi služi za testirati odpad varoj in vstaviten ""zdravilne" palčice - saj iz te družine ne jemljem nič drugega, ko vsako leto en roj.
Mi je pa kljub tej na pol realizirani adaptaciji, ta kranjič in družina v njej v največje veselje. Za romantične duše! Seveda bi za kaj več lahko dodal zgoraj še novo "škatljo" za medišče "čebelarjevega medu". Brez pomisleka tudi s stropno odprtino, prekrito z matično rešetko.

Za tako romantično rabo (poleg "resnih" panjev, ki upoštevajo obstoječe standardne elemente), se mi zde vsi podobni načrti in realizacije, ki se rojevajo v tem forumu imenitni. Z dobrim premislekom in nato za veliko veselje ljubiteljskih čebelarjev! Naj se "veliki" kar zmrdujejo!

OP. Na skici vzdolžnega prereza seveda ni toliko satja v navadnem
kranjiču - je samo za pokazateljstvo principa.

Tak "romantičen" kranjič imam na steni čebelnjaka - proti vremenskim in zimskim nadlogam ga imam zelo preprosto "oblečenega".

MarjanD · Objavljeno: 11 Mar 2015 14:51 Naslov sporočila:

O mojih pogledih na, v forumu nazadnje odprtih čebelarskih zadevah:

Krmljenje in rojno čebelarjenje.
Bom za sebe in kakšnega radovedneža obnovil čebelarsko znanje.
Preživetje roja brez čebelarjeve pomoči je tombola (tisti roj v duplu lipe, ki se je tja lani ponovno naselil je čez zimo umrl, brez dvoma zato, ker mu je zmanjkalo hrane). Če je roj močan in zgoden ter je letina medenja vsaj povprečna, roj še za silo prezimi "z lastnimi močmi".
"Stari" družini, če ne roji, le v katastrofalno slabi letini za izzimitev slaba prede. Slabo tudi če nima zalog medu še od prejšnjih dobrih letinah. Če pa se ta družina močno izroji (če da tudi več rojev), ne more tako oslabljena nabrati niti v povprečnih letinah dovolj zalog za zimovanje posebno, če nima zalog od prejšnjih letin.
Za varno prezimitev (brez izumrtja zaradi lakote) je pomebna v gnezdu tudi pravilna razporeditev medenih zalog. Če je ta čebelam tudi v mrazu lahko dostopna nad zimsko gručo in deloma tudi ob strani, ki se oblikuje okoli zadnje izležene zalege, je vse OK. Tako narede čebele po naravnem nagonu. Če pa čebelar tu naredi napako, lahko umre družina "ob polni skledi". Nič novega, kaj ne? Pogrevanje starih modrosti, kar počenjamo vsi o vsem, od A do Ž! Pa to grajamo le pri drugih...

Ker se v tem forumu zasleduje predvsem (so)naravno čebelarjenje, "po meri čebel", želim obnoviti nekatere zapovedi tega načina čebelarjenja, ki tičejo teh prehrabenih zadev:
1. Rojno čebelarjenje. Torej vsako leto roji po mili volji čebeljih družin. Ostanejo le oslabljene izrojene družine na (dobrem!) starem satju in kopica rojev.na nedodelanem satju.
2. Čebeljim družinam pustiti zadosti medu za čez zimo in še večjo količino medu za dobro počutje družine preko leta.
3. Za dokrmljenje družin, če nimajo zadosti takih količin hrane (medu), je treba uporabiti zgolj med (v rezervnem satju ali iztočen "čebelarjev med") iz lastnih, zdravih družin.

Seveda tretja točka ni več (so) naravna, ker čebeljih družin v naravi nihče ne krmi. Je kompromis, kot je tudi več drugega iz seznama (so)naravnega čebelarjenja.

Posebnost ne (so)naravnega čebelarjenja pri nas vseh v forumu - in tudi sicer - je več ali manj obilno krmljenje s sladkorjem, ki je na spisku škodljivih snovi tudi za prehrano čebel. Lahko, da je res tako, ampak kar jaz pomnim, se je čebelje družine krmilo s sladkorjem - in so dobro preživele do danes - če ne bi bilo varoj, bi še naprej.

Na sporedu "industrijskega" čebelarjenja je tudi tim. "spodbujevalno" krmljenje s sladkorno-medenimi "pogačami", da bi s tem spomladi družine gojile več zalege in v posebnih primerih tudi za reševanje družin pred lakoto. To se sedaj prakticira tudi pri čebelarjih v okviru tega foruma. Koliko je to (so) naravno naj presodi vsak sam.

Jaz glavnim čebeljim družinam v mojih AŽ-"trojčkih" v čebelnjaku, spodbujam spomladi k obilnejšemu gojenju zalege (saj čebelja družina kot celota narekuje in omogoča obilnost zaleganja matice), na način odkrivanja pokrovčkov medu iz zalog shranjenega medu v satju. Te sate vlagam v "servisno" etažo pod čebeljim gnezdom, (brez motenj čebel v gnezdu), da ga od tam po naravnem nagonu prenašajo k in nad zalego ter ustvarjajo s tem stanje, podobno izdatni paši.
Seveda je to mogoče narediti tudi v nakladnem panjskem sistemu s podklado, čeprav je to precej nerodneje.

MarjanD · Objavljeno: 15 Mar 2015 14:27 Naslov sporočila:

7 - O mojih pogledih na, v forumu nazadnje odprtih čebelarskih zadevah:

Vzreja matic za lastno uporabo

Svoj čas sem za menjavo odsluženih matic sam, za svoje potrebe redno vzrejal matice. Seveda v manjšem obsegu, ker sem mali, ljubiteljski čebelar.
Zadnja leta sem poskusil čebelariti brez umetnih menjav odsluženih matic na način čebelam prepuščenega preleganja. Ni se mi popolnoma obneslo, ker se je pripetilo, da je družina skoraj propadla, predno je prelegla matico.

Sedaj se spet vračam na moj preizkušen, star način. Osnove zanj se dobe domala v vsakem našem čebelarskm učbeniku, sploh pa izčrpno v že večkrat omenjeni knjigi Sodobno čebelarstvo iz leta 1958. Ne vidim kot amaterski čebelar nobene tozadevne potrebe po tujih učenosti.
Takole:
Pomožni družini odvzamem matico in vse sate z odkrito zalego.
V sredo gnezda ji dam sat z obiljem jajčec iz najboljše družine (manj rojive, "medarke" in bolj odporne proti varojam...). Še prej sat obrežem tako, da so spodaj nad odrezanim delom samo jajčeca.
Močna, osirotela družina nato "potegne" iz najmlajše zalege zasilne matičnike podobne kvalitete kot prelegalne ali rojne. Najraje tam, kjer je dovolj prostora zanje, to je pod odrezanim delom sata.
Ko so matičniki pokriti jih vse odrežem in jih pravilno namestim v vse naokrog zamrežene matičnice, ki jih vstavim v vnaprej pripravljen satnik in dam v toplo sredo gnezda iste družine.
Tam se v teh matičnicah matice izležejo in jih uporabim pri naselitvah prašilčkov tipa Zander. Eno mlado matico pa pustim tej pomožni družini.
Nadaljevanje te zgodbe je standardno.
Ko se matice v prašilčkih spraše in prično zalegati, jih po znanih postopkih zamenjam z odsluženimi.

Seveda bi lahko mlade matice dobil tudi iz družine, ki bi šla na roj. A bi moral tako družino prav nahecati, da bi pri meni sedla na roj, saj uporabljam metode, da mi družine ne rojijo. Pa še ne bi dobil matic, ki bi bile iz družine po moji izbiri. Torej manj rojive in morda odpornejše proti varojam. Kajpak tudi kranjice s Kranjskega! Sem lokalpatriot. Ha, ha!

MarjanD · Objavljeno: 15 Mar 2015 18:18 Naslov sporočila:

V prašilčkih "Zander"

MarjanD · Objavljeno: 17 Mar 2015 14:13 Naslov sporočila:

O "Zandrovih prašilčkih" in kvaliteti matic za ljubiteljske čebelarje

Bom dodal tukaj še nekaj podatkov na vročo tematiko, ki se trenutno odvija v forumu. Pisal bom po spominu (brez mukatrpnih iskanj objavljenih tozadevnih podatkov in stališč iz knjig v moji neurejeni "knjižnici"). Zato bodo pa ti podatki bolj verodostojni, ker bodo temeljili na mojih izkušnjah (okoli 45 let starega mojega samostojnega čebelarjenja in vmes dodatno okoli 25 let čebelarskega "vajeništva" pri očetu - torej pri okoli 70 let čebelarjenja).

Zandrovi prašilčki so bili obvezni element za "prašenje" matic (pri nas, na Gorenjskem) v plemenilni postaji "Zelenica". V tej postaji je bilo zagotovljeno "prašenje" matic samo s troti iz postajne družin(e) najboljših lastnosti. Zato niso bili dovoljeni in so bili preprečeni vnosi trotov od drugod. Zandrov prašilček namreč omogoča kontrolo s pogledom skozi zastekleni steni na vsako stran enojnega satiča. Omogoča pa ta način, da čim hitreje in čim lažje ugotovimo, ali se je matica sprašila in kakšna je njena zalega.
S strogo selekcijo se je že pred mnogimi desetletji skušalo doseči tudi na tak način množično vzgojo matic, ki bi porajale čebele in trote z najboljšimi lastnostmi.
Po mojem vedenju je bila to žal le "pobožna želja". Niti pri očetu, ki je dalj časa to prakticiral, niti pri drugih čebelarjih - kjerkoli -, kolikor jaz vem, ta cilj ni bil dosežen.
Morda se ga sploh ne da doseči?
Jaz se tega načina "prašenja", niti kupovanja matic od rejcev, nisem nikoli poslužil.

Ostalo mi je pa par takih prašilčkev, ki jih s pridom uporabljam kar ob mojih čebelah. Po potrebi v njih tudi sam omogočam prašitev mojih deviških matic. Uporabim pa tudi katerega kot opazovalni panj (ki naj bi ga po mojem imel vsak čebelar) in za ugotavljanje, kaj so sposobne delati čebele.

O kvaliteti matic pa še tole:
Pri mojem čebelarjenju nisem opazil nobenih razlik pri družinah z maticami, ki so se izlegle iz rojnih ali prelegalnih matičnikov in tudi izletele na praho iz iste ali podobno močne družine - v primerjavi z maticami, ki so se oprašile iz majhnih (Zandrovih) družinic ali z maticami, ki so se izlegle in sprašile iz zasilnih matičnikov v ne glede kako močnih družinah. To najbrž ni v skladu z znanstvenimi oznanili. Je pa pri meni vsaj, tako dejstvo! V vseh primerih sem opazil približno enako razmerje odličnih, dobrih in slabših družin.
Zato sem prenehal biti zaskrbljen nad kvaliteto, če se mi je npr. izlegla in oprašila zasilna matica iz prestavljenega sata mlade zalege v, z matično rešetko ločenem panjskem oddelku s svojim žrelom.
Še manj seveda in mi niti na misel ni prišlo, da bi bile matice, oprašene iz majhnih panjičev v čemerkoli slabše od "normalnih". Ne po teorijah, ki jih nekoliko poznam, pač pa po dolgo, dolgo letnihizkušnjah!

Sploh pa ne vem, zakaj naj bi bil v tem forumu to problem? Če je rojno čebelarjenje "zakon", bodo iz njega izšle po kakršnji koli teoriji najboljše matice (družine).
Drugače smo pa pri "industrijskem " čebelarjenju, ki ni popolnoma po meri čebel v naravi. To je pa druga tematika.

Hramček za dva Zandrova prašilčka (Iz že citirane knjige).

MarjanD · Objavljeno: 17 Mar 2015 23:50 Naslov sporočila:

Koliko jajčec lahko matica zaleže v povprečju 21 dni?
Najprej po ugotovitvi Igorja Frančiča, nato pa tudi pri mojih čebeljih družinah.

Ker naju je med mnogimi drugimi čebelarskimi zadevami zanimalo koliko jajčec zares lahko dobra matica zaleže na višku razvoja v močni čebelji družini, je Igor opravil enostavno "zaziskavo".
Pregledal je vse sate v panju z eno matico in ugotovil vsaj približno, koliko je v njem zaleženih čebelnih celic (celic čebel delavk) in koliko zaleženih celic trotov. Nato je dobljeno število čebelnih celic delil z 21(dni izleženja čebel - delavk), trotov pa z 24 (dni izleženja trotov).
Ugotovil je, da je ugotovljeno količino zalege matica v povprečju morala zaleči s hitrostjo okoli 3000 jajčec na dan.

Da je temu res približno tako, sem izračunal tudi pri najboljših mojih družinah na vrhuncu razvoja, saj v AŽ-maksi panju dobim v tem času tudi 15 več ali manj obsežno zaleženih satov. Če bi bili vsi ti sati najmočneje zaleženi, bi bil izračun hitrosti zaleganja na dan blizu 5.000 jajčec . Ker seveda nikdar niso vsi sati tako močno zaleženi, pa mi je dokaj realen izračun pri mojih najboljših družinah pokazal tudi količino okoli 3.000 jajčec na dan.

Vem, da ta številka ni v skladu s podatki iz literature, ki navaja precej manjše število jajčec, ki jih je sposobna zaleči matica dnevno.. Pa kaj morem? Tak izračun pri svojih najboljših družinah v velikih panjih lahko ponovi vsak čebelar, če ga stvar zanima, pa bomo medsebojno primerjali rezultate. Morda je kje tudi skrita napaka pri teh izračunih - ne misliva na glavo obračati znanstvenih izsledkov. Zgolj za najino zabavo ob vrtanju v dileme.

Za pomoč pri izračunu navajam "uraden" podatek, da je v 1dm2 sata 830 celic skupno na obeh straneh,
Če vzamemo primerjalno v izračun, da je v polno zaleženem AŽ satu, z izdatnimi odbitki po robovih, 8dm2 zaleženih celic, to znese obojestransko 6.640 celic zalege, oziroma bi rabili 10 takih zaleženih satov za okoli 3.000 jajčec na dan. Ker pa skoraj redno najdem v družini 15 zaleženih satov, je v zadoščenje realnosti izračuna, da seveda niso vsi sati tako močno zaleženi.

Shematični prikaz razporedive satja v mojem tipičnem AŽ-maksi "dvojčku" z označenimi sati zalege v njem (rumeno, pikčasto).

MarjanD · Objavljeno: 18 Mar 2015 09:06 Naslov sporočila:

Predlog
Z dovoljenjem čebelarskih kolegov (upam, da smo kolegi tudi v smislu prijateljskega odnosa), ki urejajo ta forum, sem dobil "privilegij", da v izogib neustreznemu "smetenju" teme (Marjan-razno) (jaz ji rečem tudi rubrike), vanjo ne vnašajo prispevke drugi.

Pomanjkljivo je v resnici rešeno tehnično vprašanje, kako se lahko sedaj razpravlja o vsebini sporočil vtej temi.

Predlagam, in v bistvu soglašam z moderatorji tega foruma, da vsak razpravljalec iz mojih sporočil ustrezno označi samo tisti del mojega sporočila, na katerega želi dati svoje mnenje ali dopolnitve ter ga prenese v svojo ali ustrezno drugo temo. Seveda hkrati s svojim prispevkom. Tako, kot to delamo že do sedaj.
Nesmiselno je prenašati v drugo temo celotni članek.

Mislim, da bi bilo sploh najbolje, če bi vsak forumovec vspostavil svojo rubriko (temo), če je že nima, in v njej sporočal ter predstavljal svoje čebelarstvo in svoja mnenja na druga stališča. Brez vnašanj drugih prispevkov.

Ostale pa naj bi "odklenjene" splošne čebelarske teme za razprave o zadevah iz naslova teme.

Potem pa bi imeli vsi enake pogoje in načine sodelovanja v tem forumu, ki je vsaj v začetku cvetel od visokega nivoje razpravljanja glede na druge forume.

Zahvaljujem se vam za razumevanje in lep pozdrav!

MarjanD · Objavljeno: 18 Mar 2015 13:02 Naslov sporočila:

Dodanni razmislek
Seveda je sigurno, da na matico vsaka motnja lahko vpliva pri njeni zalegalni dejavnosti! Mislim, da nisem nikoli videl matice zalegati, ko sem izvlekel sat zalege, na katerem je bila.
Po mojem (skromnem) teoretičnem znanju, na zaleganje matice odločilno, če ne povsem, vpliva aktivnost celotne čebelje družine, ki je tako ali tako nekakšen superorganizem.
Ko sklene ta "organizem" ("duh panja" po Maeterlinku), da je čas za polno hitrost zaleganja matico predvsem močneje hranijo. in najbrž ji tudi nekako označijo celice ki naj jih zaleže. Morda celo tudi to, če naj v celico izleže oplojeno ali neoplojeno jajčece. Pa o tej dilemi drugič!
Spomniti se tudi moramo, da se iz vseh jajčec, ki "serijsko" prihajajo iz matičnega roditvenega organa, ne izležejo čebele ali troti.
Nekaj jajčec odpade, ko matica še ne najde prave celice - baje se jih vidi na podloženem pladnju?!
Nekaj jajčec menda pospravijo (pojedo...) čebele ob določenih prilikah in morda tudi kar tako? Saj je videti, da čebele to "ljudožrsko" opravilo narede ob pomanjkanju hrane ali pri zalegi, ki jo kdo poškoduje.
Iz nekaterih jajčec se ne izvale čebele/troti, ker zalega zboli ali kako drugače ni normalna v razvoju.
Še nekaj je treba upoštevati.
Povprečje pomeni, da obstajajo maksimumi in minimumi. Torej je podatek, koliko je sposobna matica zaleči jajčec na dan enak maksimumu. Tega pa ne poznam(o). Poznam(o) samo povprečje.
Torej je dnevna količina jajčec še nekaj večja, kot jo kaže štetje vidno zaleženih celic.
Glede na te razmisleke lahko nekoliko ali precej zmanjšamo število najdenih zaleženih satov in obsega zalege v njih, pa bo še vedno rezultat, recimo 3000 jajčec na dan. Uboge številke in...! Se zavedam! Ampak kot amaterji lahko tudi kaj takega pleteničimo brez slabih občutkov in graj.

MarjanD · Objavljeno: 24 Mar 2015 19:46 Naslov sporočila:

Čmrljak
Naj k tej temi še jaz pristavin svoj lonček!

Čmrljeve celice so lončki različnih velikosti - za različne družinske člane., ki so med seboj le skromno pritrjeni.
Ko sem predsedoval nekaj časa komisiji za tehnologijo pri ČZS, sem vanjo vključil tudi sekcijo za gojitev čmrljev (in samotark). Tedanji in morda še današnji predsednik te sekcije je bil navdušen in zelo izobražen čmrljar prof. dr. Janez Grad.

V okviru Čebelarskega centra v Lukovici smo postavili in opremili "čmrljak" - šeststrani paviljonček za postavitev čmrljevih panjičev -podobno, kot čebelje panje v čebelnjak.
Z okras tega paviljončka - čmrljaka - je izdelal slikar Nikolaj Mašukov zanimivo oljno sliko z naročenim motivom Triglava nad gnezdom čmrljev. Kasneje je od neurja na paviljon padlo drevo in je sedaj obnovljen, brez nekaterih okraskov. Tudi čmrljev v panjičih morda ni več ?

Eden naših največjih oboževalcev čmrljev je moj velik prijatelj z Ljubnega pri Brezjah. Joža Pavlič. Ko sem ga obiskal, so mi ostale v spominu njegove besede:
"Nekdaj so bolj znali ceniti rodovitne ravnice in niso dovolili, da bi na njej gradili hiše" - zato je vasica na strmem pobočju nad njo. Kot božične jaslice, vidne z avtoceste.
"V košati travi in mahu je bilo nekoč vse polno gnezd čmrljev", je govoril z obžalovanjem, da temu dandanes ni več tako.
"Saj bi ostal samo pri čmrljih, če bi jih lahko gledal kaj delajo celo leto. Saj vemo, da gnezdijo samo nekaj mesecev, nato pa je konec njihovega družinskega življenja. Delavke in troti odmrejo, matice pa se odpravijo prezimovat v naravna zatočiščas. Največji del leta bi tako ostal brez take družbe. Moral sem si omisliti tudi čebele z izhodom skozi cevko na prosto, ki jih v svojem opazovalnem panju v svoji nekdanji delavnici lahko gledam ves čas.."

Kogar bi zelo zanimalo gojenje čmrljev, priporočam, da naj se vključi v čmrljarsko sekcijo pri ČZS in tam dobi kontakt z dr. Gradom. Bo dobil vse podatke iz prve roke in bo v dobri družbi.

Paviljonček - "čmrljak" leto po izgradnji

Mašukova oljna slika čmrljevega gnezda pod Triglavom

Naravno gnezdo čmrljev pred mojim čebelnjakom

Izposojenni risbi konstrukcije umetnih gnezdišč za zemeljske in travnate čmrlje iz neke knjige, ki sem ji pozabil ime

Gdezdo čmrljev v predalu (panjiču) v "čmrljaku Joža Pavliča, ki jih lahko gleda iz sobe.

MarjanD · Objavljeno: 27 Mar 2015 13:47 Naslov sporočila:

"Čajčki" s kislinami
Ali si še kdo od prisotnih v forumu prizadeva upoštevati zahtevo vzornikov Francelna, Brndušića...), ki so dosegli popolno samoobrambo čebeljih družin proti varoji s tem, da so poleg drugega, brezpogojno že od začetka uvajanja njihovih metod, prenehali tretirati vse svoje čebelje družine s kemikalijami. Tudi s kislinami?
Kako je s kislinami pa je na široko opisal Francel.
Kaj torej?
Jaz preizkušam z lovljenjem varoj v pokriti zalegi brez tretiranj s kemikalijami. Ampak samo poskusno in nedosledno, ker čakam na skorajšnji uspešen prenos samoobrambnih metod v naše okolje.
Sicer pa jaz v tem prehodnem obdobju tretiram zalegalno območje večine družin klasično, a brez kislin. Da ohranim čebelje družine pri življenju. Medišča s "čebelarjevim medom" pa strogo varujem pred temi kemikalijami, saj jih žal prinesejo čebele vse več kar iz današnje "narave".

Kot sem razumel metode naših vzornikov, ki jih poznamo, so res vsi zatrjevali, da je za uspeh njihovih metod potrebno takoj prenehati z vsakim (kemičnim) tretiranjem proti varoji. Čeprav mnoge družine pomro. Ostanejo pa tiste, ki prežive "prehodno" obdobje izvedbe metode (malocelično, z zatesnitvijo panja pod gnezdom, več ali manj globokim satjem in okroglim žrelom zgoraj...). Nato pa se družin, ki jih ima čebelar same ubranijo varoj brez tretiranja. Tako pravijo.
Jaz sem uspešno za preživetje družin preizkusil vse, od fluvalinata do kumafosa in timola. Kislin pa ne.
Tudi "čajčke" (iz najrazličnejših naravnih ali manj strupenih snovi) sem preizkušal - popolnoma brez uspeha! Skoraj bi bil brez čebel!

MarjanD · Objavljeno: 29 Mar 2015 18:00 Naslov sporočila:

Nekaj mojih misli in izkušenj o dražilnem ali "špekulativnim" krmljenju

Če imam željo, da bi mi čebelja družina spomladi pospešila gojenje zalege, jo k temu kar uspešno spodbudim (ali "špekuliram", kot so temu zelo pomenljivo rekli včasih) s počasnejšim krmljenjem starejšega medu. Ta med mi često ostaja več let neporabljen ali neoddan v shrambi in ga raje dam čebelam za njihovo rabo ali predelavo, kot bi ga naknadno izrabil za "ljudsko" prehrano.
V ta namen v zadnjem času,- ko sem uvedel pri mojih šestetažnih AŽ-"trojčkih" tim. spodnji dve etaži kot "servisni" panjski oddelek,- pa v njem zelo enostavno in brez motenj družine, izvajam krmljenje tako, da med prenašajo čebele iz etaž pod gnezdom na mesta, kjer ga rabijo in mora biti po njihovih zakonih. Ta prenos medu, - ki ga po mojem mnenju lahko vsaj delno smatramo za dobro pašo čebel - omogočim z vstavljanjem tjakaj medeno satje z odkritimi pokrovci in oprhanjem z medeno raztopino, pri strjenjem medu v satju pa s krepkejšem navlaženjem celic s takim medom.

Kaj podobnega si lahko omisli vsak čebelar, če ima družina dostop do panjskega prostora pod gnezdom.

S praskanjem pokritih pokrovcev medu na krajnih satih v gnezdu se ne ukvarjam, je pa za silo tudi nekakšna spodbuda, da družina dobi spodbudo za več zalege - če ima le dovolj medu v panju in seveda - v vsakem primeru - tudi dovolj satja s praznimi celicamu v območju gnezda.

Ampak, tudi s temi ukrepi se hočeš - nočeš oddaljujemo od (so)naravnega čebelarjenja in se junaško pridružujemo "industrijskemu" čebelarjenju. Saj je jasno. (So)naravnemu bi se bolj prileglo nič "špekulacij" - ali umetnih spodbud za razvoj družin. Družine naj imajo vedno v panju dovolj medu in prostora, pa je najbolj po meri čebel. Tudi najbolje za ljubiteljskega čebelarja! Naj raje, kot brska po panjih, sedi na klopci pred čebelnjakom in jih gleda ali pa naj se zlekne v čebelnjaku na ležišče tik ob panjih, iz katerih tako omano diši in šumi!

Ker smo pa vsi skupaj bolj ali manj še krepko v "prehodnem obdobju" do (so)naravnosti, se pečamo tudi s takimi zadevami. Morda se bomo tako vedli v nedogled? Saj približno tako dela človek s čebelami od pamtiveka.

MarjanD · Objavljeno: 30 Mar 2015 19:44 Naslov sporočila:

Čebelarjenje na ravnih strehah večnadstropnih zgradb sredi mesta?

Doslej sem samo bežno tu in tam zasledil vshičeno beležko o čebelarjenju na strehah stavb v mestnih središčih. Sedaj tudi v tem forumu berem nekaj malega o takem čebelarjenju. Spomnim se, da je bil v nekih tujih primerih omenjen kar dober donos medu na teh lokacijah. Saj je v nekaterih mestih res veliko drevoredov in parkov z medovitim drevjem.

Tudi moj prijatelj Igor, ki domuje v enostanovanjski hiši, obkroženi z vrtom v ljubljanskem predmestju, je imel od svoje čebelje družine na balkonu vedno obilno medu v panju. Pa je ta med vedno pustil kar čebelam.

Pri tem se mi vseeno postavlja nekaj vprašanj, na katere so bili morda že dani odgovori, a jih ne poznam.

Ali je med iz rastlinja v mestnem okolju dopusten za ljudsko prehrano?
Ali množica čebel sredi mesta nedopustno ogroža ljudi, ki so alergični na čebelji strup?
Kam se najprej vsedejo roji, ko zapuste panj s strehe visoke stavbe in so okoli nje same visoke stavbe?
Ali je sredi mesta sploh dopustno čebelam dopustiti rojenje?
Kako pa taki čebelarji preprečujejo rojenje?
(Vse druge probleme takega čebelarjenja puščam ob strani)

Vsekakor mislim, da čebelarjenje, predvsem pridobitno, ne sodi v središča mest. Še na njihovem obrobju je lahko le kot velika izjema, če je okoli čebelnjaka velik vrt in vse naokrog zelo tolerantni sosedje.

Kakšna družinica v opazovalnem panjiču bi se nekoliko lažje vključila v ta prostor. Tako družinico sem imel nekoč tudi sam v predmestju. A je veliko problemov, ker vsi naokoli - še v družini - niso tako navdušeni nad pikajočimi muhami, čeprav jih je malo, - dovolj je en sam nezaželen pik.

Atrakcija za novinarje pa je čebelarjenje na strehah blokov in stolpnic zagotovo!
Naj po moji presoji tako tudi ostane.

MarjanD · Objavljeno: 02 Apr 2015 19:55 Naslov sporočila:

Prestavljen kakšen sat pokrite zalege iz plodišča v medišče

Dodajam nekaj misli, k pojasnilu, ki sem ga sicer na kratko že uvrstil med poglavja o debatah o problematikah, ki se odvijajo v forumu.

Najprej bom ponovil, da izvajam tak ukrep le v primeru, ko menim, da nikakor, ali z veliko verjetnostjo ne bo čebelja družina širila ali pomaknila zalegalno gnezdo iz mojih dveh (AŽ) etaž, navzgor, v tretjo.
To mi ne more družina delati, če vsaj v sredino etaže nad gnezdom vložim posebno satje s podaljšanimi celicami.
Ne stori mi družina tega (doslej) tedaj, ko ima žrelo spodaj in je močna, z zalego v spodnjih dveh etažah - brez razloga, da bi se toplotno "reševala" s pomikom gnezda navzgor. Takrat tudi ne pregrajujem plodišča od medišča z matično rešetko!

Torej to prestavljanje nad matično rešetko delam (zavestno ne (so)naravno!) zgolj v primerih šibkejših družin in "za vsak primer", da nimam zalege med "mojim medom" še na drugem satju medišča, ki ni več nikoli prišlo v stik s katerimkoli kemikalijami pri tretiranju proti varoji (čeprav "nedolžnimi" tujimi snovmi). Prestavljene sate iz plodišča v medišče vedno označim in iz njih ne jemljem medu.

Tudi jaz sem bil soočen z dilemo, če naj prestavim hkrati s čebelami zaležene sate z odkrito ali pokrito zalego.
Ker sem imel slabo izkušnjo, da mi je družina včasih potegnila kak zasilni matičnik v tako prestavljeni najmlajši odkriti zalegi v etaži nad matično rešetko, sem se odločil za pokrito zalego.
Ugotovil sem - že samo s pogledom skozi zamreženo okence - , da tak prestavljen sat ali dva, skupaj s čebelami na njih, čebele ves naslednji čas dovolj močno oblegajo in dogrevajo, kolikor je potebno v že itak bolj toplem osredju panja. Hkrati so dejansko mnogo hitreje obsedle tudi ostale medišče sate. Nikdar nisem videl, da bi čebele zapustile tako prestavljeno zaleženo pokrito satje. Ta praksa mi zadošča, da jo nadaljujem. Sicer pa vsak po svoje...Nikomur te prakse ne vsiljujem! Ne preprečujem pa seveda tudi, da jo še kdo preizkusi.

Shematični prikaz moje situacije v AŽ-"trojčku", kjer odpiram medišče brez matične rešetke in brez prestavljanja vanj kakšnega sata pokrite zalege, a dam v sredo nad gnezdom mediščna sata s podaljšanimi celicami, katerih matica ne more zaleči.
Čebele hitreje osvoje sate medišča, če nad gnezdom ni matične rešetke in zato v takem primeru ne uporabljam prestavitev kakšnega sata zalege!
AŽ-maksi sistem je uporaba navadnih AŽ-panjev v neomejeno veliki prostornini! Podobno, kot nakladni panjski sistem!

Shematični prikaz istega panjskega sklopa ob prestavitvi treh satov pokrite zalege nad matično rešetko, da družina - (preizkušeno)- tudi hitreje osvoji ostale mediščne sate.

MarjanD · Objavljeno: 05 Apr 2015 07:42 Naslov sporočila:

Kot je razvidno tudi iz teh mojih prikazov pri "maksi" uporabi "prostorsko omejenih" Až-panjev - tako kot pri nakladnih panjih z neomejeno prostornino - ni nobene potrebe, da bi zaradi pomanjkanja zalegalnega prostora v dvoetažnem gnezdu, prišla potreba po prestavljanju ("prevešanju") zalege v medišče, da se zagotovi v gnezdu več prostora za zalegalne potrebe in razvojne možnosti normalno razvite družine. Morebitna zalega v medišču je tukaj zaradi čisto drugih vzrokov in namenom, ki jih opisujem.

MarjanD · Objavljeno: 05 Apr 2015 15:23 Naslov sporočila:

O smukalniku (ali osmukalniku) cvetnega prahu (CP) s čebeljih nožic za potrebe čebelarja.

V letošnjem aprilskem Slovenskem čebelarju je objavljen tematsko zožen, sicer pa obširnejši članek o raziskavi primernosti (izkoristljivosti) posameznih tipov smukalnikov, ki so na trgu, za namestitev pred žrela AŽ-panjev.

Za nas, tule v forumu, ki smo obvezno tudi člani ČZS in prejemamo ta mesečnik, je to kar zanimiva tema. Mogoče boste o tem kaj tehtnega napisali tudi drugi. Moje mnenje o tem pa je sledeče:

Smukanje grudic cvetnega prahu s čebeljih nožic, ko se prerivajo v panj skozi smukalno ploščico z ozkimi luknjicami, je moteče za čebele in trote, ki ne morejo iz panja skozi te luknjice.
Osmukani pelod pada skozi mrežo v predal, kateremu pa v tej raziskavi niso dali ali si domislili papirnatega vložka, da ne bi pelod v predalu plesnil.
Morda je tako zbrani osmukanec res višek glede na nujne tekoče potrebe čebelje družine. Vemo pa, da viške peloda čebele dodatno predelujejo in shranjujejo za slabe čase v satje ob skrajni strani zalege v gnezdu.
Torej je tako smukanje za čebele neprijetnost, ogroža njihove nujne potrebe po pelodu, če čebelar skrbno ne sledi nabiralnemu stanju in možnosti - tudi vremenskih -, da tudi pravočasno prekine ali sploh ne začne smukanje; je dvomljive kakovosti če nastopi v smukalnem predalu plesen; je slabše kakovosti kot od čebel dodatno oplemeniten pelod v satju.
Je pa za čebelarja relativno najlažje pridobljiv. Tu je vmes tudi ekonomska računica.

Alternativa takemu pridobivanju je že davno znan "izkopanec" iz satja, napolnjenega z od čebel oplemenitenim pelodom, kar je mnogo boljša kvaliteta!.
Pri tem čebelar vidi, koliko je tako shranjenega peloda, da ga čebelam še vedno pusti v satju v zadostni meri za slabe čase.
Seveda pa je izkopavanje peloda iz celic veliko bolj zamudno in težavno, kot smukanje pred žrelom. Spet je tu ekonomska računica in še kaj.

Druga alternativa je jemanje viškov peloda v deviškem satju, primernem za žvečenje. Z ta primer so zelo priročni mali satiči - "boksi", vloženi v prirejene "predalčke" navadnega satnika, ki se ga namesti na najprimernejše mesto ob strani zalegalnega gnezda.

Za nas tule je že misel na odvzemanje tako pomembnega hranjiva za obsoj čebelje dužine, vsaj problematična. Morda pa bo koga le privlačila, saj se tematika ukvarjanja s čebelami tudi v tem forumu vse bolj nagiba v zelo razumljivo pridobitno smer. Kako čebele najbolje pripraviti za največje donose "čebelarjevega" medu - ob tem tudi jemanje "čebelarjevega" propolisa in "čebelarjevega" cvetnega prahu.

Kar se mene tiče sem že davno v čebelarski kategoriji pridobivanja samo čebeljih viškov, morda pa kmalu silom prilik presedlam v bolj ali čisto (so)naravno ali celo čisto naravno čebelarjenje.

Tole je prvotni načrt moje večnamenske "lesice", ki jo poleg drugih nalog lahko izrabi čebelar tudi za smukanje peloda z nožic čebel - delavk. Mislim, da je vse drugo v načrtu dokaj razumljivo, le okrogli montažni zamreženi valj ne?
Prvotno sva z Igorjem mislila vanj usmerjeti trote in tudi kakšno rojno matico, da bi jih polovila ali bi se v njem samo bolj spreleteli, saj čebele - delavke bi tudi odtod lahko šle na plano. Je v bistvu manj ali nič pomemben element "lesice", ki se zlahka opusti.

Kor rečeno pa sem se smukanju CP odpovedal in mi sedaj služi "lesica" le celo leto kot ohišje predprostora pred žrelom in za še boljšo orientacijo čebel glede na sosednje panje. Nepogrešljiva pa mi je taka "lesica" v rojnem času, če se kakšna družina pripravi na roj, mene pa ni pri čebelah. To zgodbo pa sem že temeljito opisal.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli