NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov NOVE POTI V ČEBELARSTVU
Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




AŽ Dvojček poskus z globokim plodiščem+Marjan Debelak RAZNO
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3 ... 38, 39, 40, 41, 42  Naslednja
 
Objavi novo temo   Ta tema je zaklenjena: ne moreš urejati sporočil ali odgovarjati na objave.    NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov -> Alberti-Žnideršičev (AŽ) in ostali listovni panji
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
MarjanD



Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu

PrispevekObjavljeno: 14 Nov 2014 16:02    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Kisli november
Glede oglašanj v napačnih temah.
V tem forumu obstajajo poleg specifičnih tem tudi splošne teme, ki predstavljajo in razpravljajo čebelarske prakse in razmišljanja posameznih članov tega foruma. Tudi moja je taka, saj ima že v naslovu besedo RAZNO.

O žveplu proti poapneli zalegi.
Dobili smo (le) dva odgovora na moj apel, da bi bilo dobro zvedeti, če tudi žveplov cvet (ŽC), ki se ga posipava po satju in čebelah zaradi varoj, domnevno uničuje hkrati povzročitelje poapnele zalege? Torej domnevno ne le goli trak za žveplanje, ki se ga da nad sate? Kaj pa zadržuje vse druge, da ne napišejo vrstico?

Stanje mojih čebeljih družin.
So polnoštevične. Tu in tam kakšna izleti in prileti kljub tako deževnemu in meglenemu vremenu, ki je pa v teh dneh razmerom toplo ali ne preveč hladno. Če je pri kakšni družini pred žrelom preveč mirno ji pihnem vanj, a pazim, da ne fašem neljubega poljuba. Zvem, da so stražarke blizu žrela in je vse OK.

Ker se tu kar živahno razpravlja tudi o sadjarstvu, bom še jaz pristavil lonček. Ob moji amaterski vrtičkarski dejavnosti omenjam "rejo" paradižnikov, ki jih obiram zrele še sedaj, kljub tako neugodni letini. Vem: neumen kmet pridela najbolj debel krompir. LP!



Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
MarjanD



Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu

PrispevekObjavljeno: 20 Nov 2014 11:41    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Kdaj vsesplošni premik k čebelarskim novitetam?

Spomnil sem se tukajšnjih ugotavljanj kolegov, kako malo je v resnici posnemalcev (naših) čebelarskih novosti. Konkretno tistih, s posebnimi oblikami in lastnostmi nakladnih ali skladovničnih panjev.
Ljudje, morebiti Slovenci celo izstopamo iz povprečja, kot ugotavljajo analitiki, smo posebno nagnjeni k ohranjanju tradicije, oz obdržanju obstoječega stanja. Zasidrani v konzervatizem.

Spominjam se mojih tozadevnih debat v tem krogu, ki so našle med drugim zanimiv uvid, da se malo čebelarjev ogreva za čebelarjenje v nekoliko spremenjeni rabi standardnih AŽ-panjev, malo pa tudi za nestandardne oblike nakladnih panjev.

Že takrat sem napisal, da se zna to stanje pri naših čebelarjih temeljito spremeniti.

Spremenilo se bo skoraj gotovo takrat dokaj hitro, ko bo(mo) vsesplošno uporabljivo (ne le uporabljivo v posamičnih primerih) odkrili način čebelarjenja, pri katerem ne bo treba čebelarju vsakoletno mukatrpno in s škodljivimi stranskimi učinki, večkratno "tretirati" čebel proti varoji s kemičnimi in/ali tehnološkimi postopki. To je način samodejne ali samoobrabne sposobnosti čebel, da se upro pogubnim učinkom zajedalskih varoj.

Takrat, sem prepričan, bodo čebelarji množično in hitro prilagodili svoj način čebelarjenja ter po potrebi spremenili svoje panje tako, da bo temu ustreženo!

Če bo to dosegljivo samo z nakladnimi panji (določene vrste?), bo končno dosežena vsesplošna vpeljava tega (nakladnega)sistema tudi v naš prostor.
Če pa se bo izkazalo, da je to isto mogoče doseči tudi s skladovničnimi panji (določenih oblik?), bodo le-ti ostali pri nas še naprej naša nacionalna kulturno - čebelarska posebnost!

Naloge z velikimi posledicami pri našem vsesplošnem čebelarjenju smo se idealistično lotili. Pri tem nam Vsemogočni pomagaj!

Tako je pač moje pogreto mnenje - pod RAZNO.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
MarjanD



Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu

PrispevekObjavljeno: 22 Nov 2014 22:14    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Delno ponavljanje za utrditev spomina.

V smislu mojih navedb v prejšnjem zapisu, imam kot čebelar s standardnimi AŽ-panji domišljen način izvedbe samodejne obrambne pred varozo v moji varianti čebelarjenja s temi panji.
Način temelji na "receptu" Ivana Brndušića, kjer mu tak način 100% deluje že mnogo let, pri njegovih številnih čebeljih družinah v posebnih nakladnih panjih. Tak način sem tukaj že podrobno opisoval.

Seveda pa je potrebno tudi ta zamišljeni protivarozni način še dodobra preizkusiti v naslednjih letih, tako, kot to delajo aktivni čebelarski kolegi tega foruma s čebelami v nakladnih panjih, podobnih Brnduševićevim.

Do uspešnega zaključka preizkusa (če pa ne uspe pa itak) pa moram na le jaz, temveč tudi vsi drugi naši čebelarji - med njimi tudi aktivni in prizadevni kolegi tega foruma, - svoje čeblje družine obvarovati pred propadom zaradi varoze z uporabo vsakoletnih, več ali manj agresivnih, mukotrpnih, kemičnih in/ali tehnoloških ukrepih. Domala vsak na svoj način, ki ga neprestano spreminjamo in poskušamo izboljšati.

Moj tak najnovejši izboljšan način, ki sem ga v prvotni zasnovi že opisoval, je kombinacija več takih načinov, ki ga lahko izvedem v mojih "maksi" družinah, naseljenih v mojih AŽ maksi "trojčkih" in manjših pomožnih družinah v enoetažnih AŽ- panjih.
Po tem načinu je vsako leto "maksi"- medonosna - družina zadosti očiščena varoj.

Pomožna - ne medonosna - družina pa ne le pomaga "maksi" družini do "maksi" moči, temveč tudi servira "maksi" družini v fazi njene delitve v "rojni" in "izrojenčevi" del, odkrito zalego za lovljenje varoj in sprejetje nazaj teh istih satov, ko je v njih zalega pokrita in v njej ulovljena varoja. Na ta način te čebelje zalege, ki ni vsa napadena z varojo, ni treba uničiti hkrati s satjem.
Seveda je ta manjša pomožna družina nato bolj napadena z varojo in samo ta potrebuje "tretiranje".

Ta način je kombinacija situacije družine ob rojenju, izvlovitev večine varoj v "medonosni", glavni družini in uničenje varoj v pomožni družini s tretiranjem.
Pomagamo si, kakor kdo more in zna.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Marko



Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.

PrispevekObjavljeno: 24 Nov 2014 08:59    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Zanimiva ideja o 'servisni' družini, Marjan.

Tako na prvi pogled in 'matematično' se stvar zdi uresničljiva, a praksa je tista, ki bo potrdila dobre strani in pokazala slabosti.

Prestavljanje satov z zalego (in varojo) nazaj v servisno družino - si imel v mislih, da bi vsaka maksi družina imela svojo servisno ali pa bi morda ena pomožna servisirala več maksi družin?

Torej prestavljanje satov: veliko vprašanje je, ali bo (samo) to dovolj za zmanjšanje števila varoj v maksi družinah.
In še pomembneje: katere ukrepe (načine) si imel v mislih, da bi lahko z njimi dosegel tisto, kar uspeva Brndušiću: samoobramba čebel proti varoji - če napišem zelo na kratko.

Lep pozdrav.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
MarjanD



Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu

PrispevekObjavljeno: 24 Nov 2014 16:03    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Marko,
hvala za zanimanje o teh mojih čebelarskih praksah in načrtih, ki seveda ne tičejo le AŽ-jevce, temveč vsaj nekater stvari čebelarje na naplošno! Až-jevci zgleda še vedno le gledajo te naše prispevke, a ne rečejo ne bev ne mev. Škoda! Kot, da sem jaz zadnji AŽ-jevec na tem planetu!?
Marko je napisal/a:
Zanimiva ideja o 'servisni' družini, Marjan.
Tako na prvi pogled in 'matematično' se stvar zdi uresničljiva, a praksa je tista, ki bo potrdila dobre strani in pokazala slabosti.
Seveda Marko! Tako, kot vsi ti naši poskusi - tudi Francelnove (malocelične) in Brndušićeve ( panjske) metode, presajene v naše "čebelnjake"!
Marko je napisal/a:
Prestavljanje satov z zalego (in varojo) nazaj v servisno družino - si imel v mislih, da bi vsaka maksi družina imela svojo servisno ali pa bi morda ena pomožna servisirala več maksi družin?
Marko, po potrebi! Če je pomožna ("servisna") družina krepka - recimo na 9 - 10 satih AŽ pri meni - bi ena taka družina prav lahko "servisirala" več kot eno "maksi" močno družino v maksi panju!
Marko je napisal/a:
Torej prestavljanje satov: veliko vprašanje je, ali bo (samo) to dovolj za zmanjšanje števila varoj v maksi družinah.
Ko boš, Marko, še enkrat prebral pred kratkim že opisano to mojo zamisel, boš razbral, da ta metoda temelji na razdelitvi družine na dva dela: v "rojni" in "izrojitveni" del. V teh dveh, začasno razdeljenih družinah je lovitev varoj v odkrito zalego zelo učinkovito (po teoriji in praksi). Bom pa v nadaljevanju prilepil še enkrat to mojo zamisel, ki pa je bila takrat še brez ohranjanja čebel iz lovilnih satov zalege, ki bi jih sicer moral uničiti skupaj z varojo.
Marko je napisal/a:
In še pomembneje: katere ukrepe (načine) si imel v mislih, da bi lahko z njimi dosegel tisto, kar uspeva Brndušiću: samoobramba čebel proti varoji - če napišem zelo na kratko.
Marko, tudi to sem že opisal in narisal, pa bom skopiral in še enkrat prilepil, da bo odgovor bolj celovit in še komu v pomoč.

PRIMER UPORABE AŽ-MAKSI PANJSKEGA SISTEMA

Alternativna protivarozna, nekemijska - "rojna"- metoda s pomočjo začasne delitve čebelje družine v AŽ-maksi panju.
(Ponovitev prikaza)



1. Spomladi bi do razvojnega viška družine (z gnezdom v dveh AŽ-etažah), redno izrezoval pokrito trotovsko zalego iz tridelnega "trotovskega" sata skupaj z varojo v njej in po potrebi tudi družino krepil z zalego iz pomožne družine.

2. Na razvojnem višku družine - najbolje ali pa samo takrat, ko bi družina zapadla v rojno razpoloženje z zaleženimi matičniki - bi družino, ki bi ji že odprl prvo mediščno etažo, razdelil na dva ločena dela v istem AŽ-maksi panju. V obstoječem panjskem prostoru in žrelu bi ostala "stara" matica z vsemi pašnimi čebelami in zalego samo v enem ("lovilnem") satu odkrite zalege (najbolje trotovske). To bi predstavljalo tako imenovani "umetni roj", saj bi bil v začetku tako rekoč brez zalege. Varoja, kolikor bi jo še bilo na čebelah tega umetnega roja, naj bi se v veliki meri spravjala v ta edini sat z zalego ter nato ta del razdeljene družine po odstranitvi te zalege najizdatneje razbremenila teh zajedalk.
V ločeno spodnjo etažo AŽ-"trojčka" (ali pri zelo močni družini kar v obe spodnji etaži), bi prestavil skupaj s čebelami na njih, vse sate z zalego in matičniki (če družina ne bi imela svojih zaleženih matičnikov, bi ji vcepil rojni matičnik druge družine ali bi ji v skrajnosti dovolil, da vzredi matico iz zasilnega matičnika, ki je po mojih izkušnjah pogosto enakovredna rojni). Temu, na novo ustanovljenemu delu družine, bi odprl novo žrelo v spodnji etaži. Ta del razdeljene družine bi predstavljal tipičnega "izrojenca".

3. Čez ca. dva tedna bi "roju" odstranil (izrezal) zalego iz "lovilnega"sata tedaj pokrite zalege z ulovljenimi varojami. Če bi nastopile dobre paše in bi bilo napolnjeno z medom prvo medišče, bi odprl še drugega.
"Izrojencu" spodaj bi tedaj, ko še ne bi zalegala mlada matica in v tem delu družine ne bi bilo več odkrite zalege, dal iz pomožne družine sat odkrite zalege, da bi varoja lahko šla vanjo. Ko pa bi bila primerno stara tudi zalega mlade matice, bi varoja iz do tedaj povsem izležene "stare" zalege, šla tudi v njeno prvo zalego, ki bi jo kasneje tudi žrtvoval (izrezal).

4. Čez novega dva tedna bi tudi iz "izrojenca" odstranil (izrezal zalego) obremenjeno z varojo. Nastopi čas, da bi pripravil postopno združevanje obeh ločenih delov družine, ki je v dobršnem delu za to leto rešena varoj, ni dejansko rojila in ima na razpolago mlado matico ter za pripravo na prezimovanje obilo zalege. Zato samo odkrijem veho, ki ju loči, da čebele obeh ločenih delov počasi spet sestavijo potrebno enotnost. Katero matico bodo čebele izbrale iz teh dveh gnezd lahko prepustim njihovi izbiri, ali pa sam izberem najboljšo.

5. Po koncu pašne sezone bi izpraznil medišči in tedaj ponovno enotno družino z eno matico uredil v dveh etažah srednjega AŽ-maksi panja "trojčka". Če bi bila bera slaba, bi dodal nekaj sladkorne raztopine. Do nastopa hladnejšega vremena bi pustil izpraznjen gornji in spodnji panj še nekaj časa odprt za umik čebel, v spodnjem, sedaj servisnem, panju pa bi lahko spravil iztočeno satje iz medišč v popravilo, shrambo ter varstvo čebel.

AŽ panjski protivarozni »lonec«
(za morebitno samodejno obrambo čebel proti varoji)

Razmišljam, kako bi v mojih AŽ-maksijih preizkusil Brndušićevo protivarozno metodo, ki sva jo z Igorjem in nato tudi po razgovoru z Robijem nekoliko nadgradila, oziroma modificirala glede na predpostavljeno odločujočo vlogo CO2 pri vplivu na varojo.

Bistvo te variantne metode je, da se čebelje gnezdo (satovja z zalego), nahaja v popolnoma od vrha navzdol zatesnenem panju, prispodobno v »loncu«, ki ima samo "pokrovko" z odprtino za prehod skozi panjsko žrelo. Prav od vrha zato, da zajame "lonec" = (zatesnjen del panja) celotno gnezdo čebel z zalego, kjer je največ varoj in naj bi bila poleg nekoliko višje temperature tudi povišana koncentracija CO2. Nad "pokrovko" , - kjer je tudi žrelo - je v načrtu za ta preizkus lahko vrhni zaključek tako urejenega panja ali pa njegovo nadaljevanje navzgor v mediščne etaže AŽ-maksija.



Uporabil bom mojo pomožno družino, ki biva v eni etaži AŽ maksija - "dvojčka" (skica A).
Spomladi jo bom preselil eno etažo nižje (v prvotno »medišče« spodnjega priključenega AŽ-panja) – (skica B).
Lahko bi jo tudi čisto na dno, v spodnjo etažo, a želim, da se družina privadi postopno na drugačno lego gnezda napram žrelu panja. V etažo pod njo pa bom vstavil izdelano, vabljivo, toplo, staro satje (tudi preseljena družina že sedaj biva na takem starem satju!). Ta družina bo kmalu zasedala in koristila celotno prostornino (dve etaži) zatesnjenega spodnjega AŽ-"dvojčka". Za popolno zatesnitev panja bom na notranjo površino penaste gume, ki mi zapira in izolira AŽ-panje od zadaj, dal mehko pregrinjalo polivinila, da vsaj na začetku poskusa zagotovim popolno tesnitev, ki morda po kasnejših ugotovitvah ne bo tako nujno potrebna.
Čebele te družine bodo imele isto žrelo, kot prej, le vhod v gnezdo bo po novem skozi deloma priprto veho na stropu spodnjega panja. Preko treh kovinskih gred, na katerih so stali satniki preseljene družine, bom položil lesonitno ploščo in nanjo na tesno dal blazino penaste gume. Čebele bodo imele izhod od odprtine skozi veho, po predoru pod lesonitno ploščo v že sedaj pripeto ohišje lesice in iz nje na prosto.
Predvidevam, da se bo družina razvojno širila seveda tudi v spodnjo etažo - ali v zgornjo drugo etažo, če bo začetno gnezdo spodaj. Razpored zalege napram shramb medu in peloda v tej situaciji žrela, bodo čebele uredile po njihovih zakonitostih. Saj to znajo od nekdaj v vsakih okoliščinah.



Kako nameravam ravnati s to (varoje rešeno?!) družino, da maksimalno izkoristi pogoje naselitve v izoliranem panju samo z zgornjim žrelom, prikazujeta skici 1 in 2.
Kako pa mislim tej (varoje rešeni) družini povečati prostor v medišči, pa kažeta skici 3 in 4.
1 – ko je družina razvita z gnezdom (zalego) v obeh etažah
2 – ko se družina šele širi v spodnjo etažo
3 – ko družini odprem prvo »mediščno etažo
4 – ko družini ob dobri paši odprem tudi drugo »mediščno« etažo.

Če bi družina hotela rojiti ji vstavim takrat, ko me ni pri čebelah, v lesico matično rešetko (da mi roj ne pobegne). Lahko pa jo tudi pustim rojiti brez matice, da se roji vračajo.
Ta način, - če se bo obnesel glede varoje, - bi lahko brez problemov izvajal tudi v navadnem AŽ-panju. Gnezdo bi bilo v tem primeru tam, kjer je prvotno predvideno, spodaj, v »plodišču«. To bi zatesnil, kot "lonec". Nad njim bi bila matična rešetka in »mediščna« etaža. Odprto bi bilo le mediščno žrelo, (ki bi ga po potrebi lahko povečal).
Tako urejeno družino bi lahko popolnoma prepustil njenemu razvoju, brez poseganja vanjo. Samo zaradi zvedavosti bi lahko občasno na hitro pogledal mimo zavihane blazine, skozi zamreženo okence, kako se družina ima. Začasno spremenjeno posebno mikroklimo v »loncu« bi čebele lahko hitro ponovno obnovile.
Varojo bi občasno kontroliral primerjalno glede števila odpadlih v zamrežen, vsaj ob straneh z vazelinom premazan podstavek. Končen podatek pa bi dobil primerjalno po tretiranju vseh družin: pri tem bi naj bilo odpadlih varoj v tej družini veliko manj, kot pri drugih – če naj bi bil poskus uspešen.

Če primerjam ta način ukrepanja proti varoji z Brndušićevim uspehom, mislim, da vključuje ta način vse njegove poglavitne elemente - (nekatere še radikalneje):
- brezhibno zatesnjen celotni zalegalni del panja, ,
- žrelo v ta namen nad gnezdom (s posebnim predorom in skozi lesico),
- staro, toplo, močno propolizirano satovje, (užitno, zdravo tudi za gosenice voskovnih vešč, ki so menda naravni test za morebitne ostanke strupov v satju ob prejšnjih "tretiranj" - pri mojih satih je pozitiven, ker ga še vedno zelo rade uživajo, če jim dam priložnost),
- normalno dobra matica, (izjemno dobrih matic po izkušnjah itak ni mogoče množično vzgojiti),
- čebelnjak na pravem, za čebele privlačnem mestu, (pri meni z 75 let izpričano dobrega bivanja čebel v njem in vsakoletnega prihajanja tujih rojev nanj) ,
- in še vse drugo, kar naj bi po navedbah g. Brndušića bilo nujno za uspeh postopka, ki zagotavlja pri njemu v končnem rezultatu zadovoljivo ravnotežje sobivanja čebel in zajedalskih varoj.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
MarjanD



Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu

PrispevekObjavljeno: 24 Nov 2014 18:54    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

NARAVNA BIVALIŠČA ČEBEL SO TUDI Z ŽRELI ZGORAJ
(za lažje odločanje, kje naj bo žrelo pri moji poskusni raziskavi Brndušićeve protivarozne metode v AŽ-panjih)


Takole žolne pripravijo gnezdišča v drevesih tudi za čebele, ko ga one več ne rabijo. Čebele ga naselijo in opremijo, kot kaže spodnja slika.


Takole pa je primerjalno prikazal Oscar Perone princip dupla za kostrukcijo njegovega naklandnega panja. Pri tej sliki je žrelo "panja" v naravnem duplu zgoraj in je do dna opremljeno s satjem.
Zanimivo bi bilo vedeti, če čebelam v takem stanovanju varoje ne delajo preglavic. To bomo sčasoma morali ugotoviti kar sami.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
MarjanD



Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu

PrispevekObjavljeno: 28 Nov 2014 20:48    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Moje zimsko čebelarjenje (na zalogo in v zabavo):
Brndušićev nakladni "nukleus" v AŽ-maksi panjski izvedbi
(še ena varianta, ki izkorišča eno od mnogih panjskih možnosti uporabe standardnih AŽ-panjev.)



Iz treh 9-satnih AŽ-panjev = AŽ maksi "trojček" lahko sestavim zožen šestetažni AŽ-panj s pet sati v eni etaži, ki jih po potrebi širim v vsaki etaži do polne širine (devet satov).
Praktično bi tako širitev najbolj smotrno izrabil v zgornjih dveh - mediščnih - etažah, ki sta lahko tako razširjeni, predvsem v intenzivnem pašnem primeru in obdobju, na vrhuncu razvoja čebelje družine. Sicer pa prav tako zoženi medišči.
Zoženje AŽ-panja lahko enostavno uredim s "slepimi" satniki in prazen prostor za njimi zapolnim s pravimi kosi penaste gume.
Tesnitev in toplotna izolacija spodnjih dveh panjskih etaž plodišča je na ta način več kot optimalna. Tako, kot je treba za boj proti varoji.
Za večanje panjske prostornine čebelje družine tekom razvoja do njenega vrhunca, postopno odpiram posamezne etaže.
Tudi tu uporabim pred žrelom ohišje "lesice",

Panjsko žrelo je nad drugo plodiščno etažo (nad desetimi AŽ sati = 2x5=10), kar je v zgornjem delu končno razvitega zalegalnega gnezda (plodišča).

Za tak (poskusni) način sem se odločil zaradi tega, ker je v zimsko-pomladnem času čebelja družina skrčena in zgoščena v pravo ali eliptično kroglo, ki v mrazu povprečno ne seže mnogo preko štirih satnih ulic. Hrano pa ima na krajnih satih in tik nad zimsko - pomladno gručo, ki ogreva jedro gruče in tam prvo zalego koncem zime.

Čebele v naravi sicer ne morejo poljubno krčiti ali večati bivalni prostor - vedno so v isti "panjski" prostornini. Čebelar jim tu "ne-sonaravno" pomaga po svoji uvidevnosti in v upanju, da to čebelam v resnici koristi ali vsaj ne škoduje.

Da se čebelje družine normalno razvijajo v nespreminjani panjski prostornini priča tudi dosedanja večinska čebelarska praksa (tudi moja), ki ohranja čebeljo gnezdo stalno v isti prostornini in zapira ali odstranjuje le mediščni del panja.

Nezoženi mediščni etaži zgornjega priključenega AŽ-panja sta pri mojih povprečnih pašnih pogojih potrebni čebelam za nanos medu v času glavnih paš na višku razvoja čebelje družine. Jaz običajno jemljen "čebelarjev med" le enkrat, ob koncu glavnih paš, zato mi tako obilno medišče koristi.

V mojih okoliščinah in moji čebelarski praksi se povprečna družina razvije z zalegalnim gnezdom v dveh celih (pri meni devetsatnih) etažah. Torej na 18 satih pri devetsatarju.
Na vseh plodiščnih satih seveda ni zalege ali vsaj ne v celoti, ker je v gnezdu še vsa zaloga peloda in venci medu za sprotno rabo tik zalege zgoraj in ob strani.

Posebna pripomba:
Pri moji, štiridesetletni "poskusni" dobi z vsemi glavnimi čebeljimi družinami v AŽ-panjih, ki sem jim dal med posamezne etaže tim. "distančne vložke", nisem zasledil nepremostljivih ovir pri normalni čebelji rabi na ta način povezanih satov v posameznih etažah. Odločilna pa je seveda moč (čebelnost) družine in po potrebi še mala čebelarjeva pomoč, da družina prične uporabljati tudi prostornino in satje v na ta način povezanih etažah.

Lahko pa bom v spodnjih dveh AŽ plodiščnih etažah vstavil tudi posebne "globoke" satnike dvojne običajne velikosti, po sredini navpično predeljene s tanjšo letvico, zaradi statike in trdnosti satovja v njem. To možnost sem tukaj že predstavil.
Seveda bi bili taki sati (v tem primeru le pet) zelo nerodni - težki - pri manipulaciji. Vendar so v praksi že več ali manj podobno veliki sati v poskusnih nakladnih panjih.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
MarjanD



Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu

PrispevekObjavljeno: 29 Nov 2014 11:41    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

A.Janša: "MAKSI KRANJIČ"
(predhodnik MAKSI AŽ-eja)
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
MarjanD



Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu

PrispevekObjavljeno: 01 Dec 2014 18:04    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

TROTI in TOTOVKE
(zapis za čebelarski adventni* čas)

Ker ni nobenih komentarjev, bom nadaljeval z mojimi čebelarskimi razmišljanmi

Nisem dovolj poglobljeno poučen o biologiji čebel, pač pa imam nekaj svojih pogledov in ugotovitev o teh naših čebeljih zabušantskih pohotnih "fantih" (trotih) in čebeljih garaških in bojevitih "jalovih devicah" (čebelah ženskega spola), ko skušajo včasih prevzeti vlogo kraljevske matere - matice, porodnice.

Ukvarjal sem se popolnoma amatersko z marsikomu čebelarju neumnim vprašanjem, kako prav za prav čebelja družina vzreja svoje potomce? Saj v učbenikih (površno!?) vendar piše, da matica prične in konča zaleganje takrat in takrat. Da matica prične in konča zalegati neoplojeno trotovino tako, da razširi nožice nad širše trotovske celice in tako se ji avtomatsko zapre dovod semenčic za oploditev le-teh.

Da temu ni tako sem ugotovil (in tudi že opisoval) iz "firbca" (ali strogo vzeto, iz nedopustnega "igranja" s čebelami). Dal sem mali čebelji družinici v prašilčku Zander samo satič z že zgrajeno trotovino. Družinica je v njem gojila zalego. Po pričakovanju ni bila tako neumna, da bi vzrejala v trotovini namesto nujno potrebnih čebel-delavk, trote. Res so se iz trotovskih celic porajale le čebele-delavke! Pa tudi niso bile velikanke!
Torej. Matica gotovo ne "razmišlja" sama o potrebah družine! Družina kot celota komandira!.Kako komandira? Ali delavke nekako označijo celice, ki naj bi jih matica zalegla inkatera jajčeca v njih oplodi? Ali še kako drugače? Sploh pa ne more biti pri tej stvari avtomatizem z razkrečenjem nožic, sicer ne bi bila ta jajčeca v trotovini oplojena in se ne bi iz njih polegle čebele-delavke!

Podoben primer sem opazil tudi pri čisto običajni polnorazviti družini, ko sem pri zadnjem - poznopoletnem odvzemu trotovskega sata iz gnezda, pri odstranjevanju zalege iz pokritih trotovskih celic in iskanju varoj, presenečen videl, da je to čisto navadna zalega čebel-delavk! Zakaj je družina to naredila si ne znam dobro pojasniti. Najbrž ji prostora za čebelno zalego ni tako manjkalo. Ali so jo predvidevanja, da je še čas za vzrejo trotov prevarala in je po nepotrebnem označila trotovske celice za zaleganje in se je nato premislila, ter namesto trotov omogočila v trotovskih celicah izleganje čebel-delavk?
Morda se pa motim in je matica vendarle tako "pametna", da sama naredi tisto, kar je v danem času koristno za družino?

Razmišljam naprej. Matica se pri zaleganju v času, ko družina prav nič ne rabi trotov, redno srečuje vsaj s kakšno trotovsko celico na satu, ne le ob robovih. Zakaj se jim izogne? Ali ve, da ni čas za tako zalego? Ali so celico čebele "zaznamovale", da ni za zaleganje trotov? Ali so "pomoto" nato popravile z odstranitvijo že zaleženega jajčeca?

Z delavkami " trotovkami" sem tudi imel zanimive, meni od nikoder znane izkušnje. Tudi to sem že opisoval, pa na kratko ponovim. Znano je že od nekdaj, da čebelja družina, če izgubi matico in nima nobene možnosti vzrediti novo, postane "trotava". Čebele-delavke sicer lahko v posebnih pogojih zalegajo samo neoplojena jajčeca iz katerih pa se ne razvijejo delavke ali matica. Samo troti.



Primer, ki sva ga najprej doživela pri Igorjevi čebelji družini, ko sva preizkušala učinke "lesice", naju je močno presenetil. Igor namreč ne more ogrebati rojev, zato išče načine, da mu tega ne bi bilo treba, vse čebele pa bi ohranil. Roji skozi "lesico" (z matično rešetko) so se v začetku preizkušanj po vseh pravilih takoj po izletu iz panja, - ko so čebele ugotovile, da med njimi ni matice, - vrnile nazaj v panj, kjer je ostala matica. Tretje leto pa se tak brezmatični roj ni več vrnil, temveč se je tako, kot pravi roj zgručal na bližnjem drevesu. Od tam pa ni več zletel nikamor! Pustila sva ga iz "firbca" tam, da bi videla, kaj bo. Na drevesu so zgradile en manjši sat in ga nekoliko zalegle s trotjo (neoplojeno čebelno) zalego. Zadnje čebele tega roja na veji so odmrle šele v poznem poletju.
Razlaga (tudi čebelarskega strokovnjaka prof, dr. Janka Božiča) je, da so v tem primeru prišle do veljave čebele-trotovke, ki so domnevno take postale zaradi dalj časa pomanjkanja odkrite zalege v panju in so "dojilje" zato same porabile mleček, ki je povzročil pri njih razvoj dotlej zakrnelih "porodniških" - matičnih - organov teh deviških ženskih bitij. Bile so torej bolj razvite in bolj številne take čebele v roju in prevzele zasilno in pomanjkljivo vlogo prave matice.
Ta roj se je zasilno počutil , da je zletel z matico (celo večjim številom matic), se po pravilu pravega roja zgručal na drevesu, a za odhod v novo izbrano oddaljeno domovanje pa ni imel moči, oz pogojev.
Ker so se taki roji kasneje še pojavljali pri rabi "lesice" pri meni in nekaterih drugih izvajalcih tega poskusa, je postalo jasno, da je s tem, doslej neznanim pojavom treba v bodoče računati.
Torej: pri zelo dolgem zadrževanju prave izrojitve, ko matica ne more z rojem, lahko pride do takih "obsedelih" (ne obsedenih, čeprav bi tudi tako lahko ocenili)!) brezmatičnih rojev, ki se ne vračajo v panj, ampak čebelarja počakajo na drevesu, če jih želi ogrebsti.

------------------------------------------
*Advent ali adventni čas (iz latinsko adventus - prihod) je čas pred božičem in je v bogoslužju namenjen pričakovanju Jezusovega prihoda oziroma rojstva.

No, mi, čebelarji pa poleg tega z upanjem in vero pričakujemo čas, kmalu po božiču, ko tudi pri nas na hladnejšem delu kontinenta glede na Primorsko, čebelje družine že zaslutijo nov življenjski obrat iz zime v toplejše dni, in gnezdo ter matico usposobijo za vzrejo novih krilatih pokolenj svojega čebeljega kraljestva.
LP!
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
MarjanD



Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu

PrispevekObjavljeno: 02 Dec 2014 16:07    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

"GLOBOKO" PLODIŠČNO SATOVJE V AŽ-MAKSIJU - "DVOJČKU"
(z ožjimi, bolj priročnimi satniki)

Pri hitri, samotni "nordijski" hoji se rade utrnejo ideje, ki jih je drugače bolj težko izzvati.
Prav na začetku mojega sodelovanja v tem forumu (takrat še posredno na spodbudo in pomočjo Jerneja (Ineja), sem kot "zapriseženi" AŽ-jevec, na kar precejšnje začudenje Ineja, predstavil možnost, da tudi v AŽ-panjih lahko čebelarim z zelo "globokimi" sati. V takih satih čebele najlažje - ali pa sploh samo tako - lahko v prosti gradnji satja zgrade v osredju satja tudi manjše celice, za čebele-delavke. Te pa naj bi bile odločilne za samoobrambo čebel pred varozo. To bo treba pri nas še dokazati.

V moj plodiščni dvoetažni AŽ-panj bi v ta namen namestil namesto dveh običajnih AŽ-satnikov, enega večjega, zelo velikega. Po globini bi ti sati kar ustrezali pogojem, ki jih navaja(jo) avtorj(i) tega načina boja proti varozi (okoli 60 cm). Tem posebnim satnikom bi vzdolž sredine vstavil letvico za boljšo trdnost sata. Problem bi bil le rokovanje s takim ogromnim satom. Naprej pa v to smer takrat nisem razmišljal.




Danes pa se mi je utrnila za praktično uporabo tega principa boljša rešitev.

V plodiščni panj mojega AŽ-maksi "dvojčka" bi vstavil poseben polovični "globoki" satnik. Prazen prostor zadaj, za tem satjem, pa bi pustil neizrabljen ali po potrebi vanj vstavil zaklado (na primer za medišče, ki ga čebele s pridom izkoristijo tudi od zadaj, glede na prednje žrelo). V tem primeru bi lahko čebelaril s tako družino tudi samo "zakladno" - to je samo v enem AŽ-panju. Žrelo bi bilo lahko spodaj (normalno), v sredini (tim. v klasičnem AŽ-panju "mediščno") ali pa na novo zvrtano pod panjskim stropom.
Ti satniki bi bili široki malo čez 20 cm in "goboki" 55 cm. Ploščina običajnega AŽ satnika je 1066 cm2, tega "globokega" pa le malo večja, 1100 cm2.
Pri mojih AŽ-maksijih bi lahko kombiniral različne načine čebelarjenje z "globokimi" plodiščnimi sati. V vseh etažah s samo petimi sati. Ali s takim številom samo v plodišču. Ali pa v vseh etažah z devetimi sati.

Sicer ne vem, če je ta usmeritev samoobrambnega načina čebelarjenja z "globokimi" sati še v ospredju preizkušanja številnih metod na to temo? A napisal sem že, da pripravljam tehnologijo za vse take samoobrambe, - ki se sedaj izključno izvajajo in preizkušajo v nakladnih panjih,- da bi jih hitro lahko izvajati tudi v AŽ-panjskemu sistemu, ko bo za to napočil čas.

To je še en primer in dokaz, da se da tudi v AŽ-panju čebelariti na vse mogoče načine! Če le kdo to hoče!
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
tedi



Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41
Prispevkov: 1849
Kraj: logatec

PrispevekObjavljeno: 02 Dec 2014 20:22    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Marjan, bravo. Very Happy Če tebe ne bi bilo, bi zaman obiskoval forum in gledal , kdo bo kaj napisal.
Čebelarjenje ima omejitev samo pri domišliji čebelarja. Škoda da si se omejil na 20cm. Verjetno je to samo ideja. Če bi sam izbiral in snoval v až panju, bi čebelam namenil satnik v velikosti dveh etaž . V panj pa bi ga postavil na toplo stavbo. Tako kot je v Gerstungovem panju. Very Happy
Me je pa danes čebelarski znanec informiral , da čebele še vedno gojijo zalego. Dnevno pred panji pobira mlade čebele z deformiranimi krili in pravi , tako hudo kot je letos , še ni bilo.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
MarjanD



Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu

PrispevekObjavljeno: 02 Dec 2014 21:28    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Dober večer Tedi in vsi ostali bralci!
Sem že misli, da ste vsi nekam odšli iz te hladne mokrote na lepše, ker ni nobenih reakcij na moje ideje, pa tudi v drugih temah nič!
tedi je napisal/a:
Škoda da si se omejil na 20cm. Verjetno je to samo ideja.

Po občutku se mi zdi "globok(!)" sat z mojo izbrano in AŽ-panju prilagojeno velikostjo kar pravih mer. Pri širini okoli 20 cm je tak sat v naravni gradnji v satniku dokaj stabilen.
tedi je napisal/a:
Če bi sam izbiral in snoval v až panju, bi čebelam namenil satnik v velikosti dveh etaž .

Saj nisi spregledal, da pišem in rišem o "globokem" satniku brez prekinitev skozi obe AŽ-etaži!? V tej varianti pa pač polovico ožjega, da z njim lahko rokujem.
tedi je napisal/a:
V panj pa bi ga postavil na toplo stavbo. Tako kot je v Gerstungovem panju.

To pa že ne! Preveč prednosti vidim v "hladni" - to je vzdolžni postavitvi satja, kot je večinoma v kranjičih in sploh v AŽ-panjih - brez vseh zlih posledic v stoletni rabi! Da ne govorim o prednostih pri tem čebelarjenju! Saj imajo tudi ti uporabljani nakladni panji z navadnimi in sploh obvezno z okroglimi žreli satnike v "hladni" stavbi (tudi zaradi zaščite satnih ulic pred raznimi nevšečnostmi, ko tik pred žrelom postavijo leseno čelo satnika in ne ploskev satnih celic!!
tedi je napisal/a:
Me je pa danes čebelarski znanec informiral , da čebele še vedno gojijo zalego. Dnevno pred panji pobira mlade čebele z deformiranimi krili in pravi , tako hudo kot je letos , še ni bilo.

Zelo verjetno, ker je tudi vreme sedaj zmedeno in je razmeroma topleje, kot v povprečju. Jaz prav nič ne gledam v panje - samo občasno pred žrela. Zadovoljen sem, da so vse družine žive - če ne izletavajo, previdno malo pihnem v žrelo in takoj zvem pri čem sem. Tudi pred panji ne opažam že celo leto, sploh pa ne sedaj, k sreči nobene "pešadije" - pohabljenih čebel (najverjetneje zaradi varoze, kot sem jih opazil pogosto prejšnja leta. Bojim se, da jih pohrustajo ptiči - čeprav tudi celo leto nisem videl veliko varoj na stalno podstavljenih zamreženih pladnjih, niti v trotovini. Na koncu pašne...?!...) sezone sem jih seveda pri izpraznjenih mediščih v tem prehodnem obdobju moral "tretirati" s kemijo ("palčicami"). Bog pomagaj, da ne bo dolgo treba tega početi!
LP!
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Marko



Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.

PrispevekObjavljeno: 03 Dec 2014 08:54    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Dober dan, Marjan.

Večkrat si že pisal in spraševal glede žvepla in čebel.
Tule je video, na katerem leta 1990 ! Brndušić govori o tem.

Njegov čebelnjak danes izgleda skoraj enako Smile .
In na kratko se vidi tisti 'legendarni' most, ki smo ga obiskali tudi mi, kjer čebele v betonu tik pod voziščem že leta in leta domujejo.

P.S.
Marjan me je opozoril, da mu povezava pokaže reklamo Smile
Upam, da bo zdaj bolje...

https://www.youtube.com/watch?v=CsGjNtslJaM

Lep pozdrav.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
MarjanD



Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu

PrispevekObjavljeno: 03 Dec 2014 23:27    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Marko je napisal/a:
Večkrat si že pisal in spraševal glede žvepla in čebel.
Tule je video, na katerem leta 1990 ! Brndušić govori o tem.

Hvala, Marko! Sem že malo prej le uspel sam nekako (ne znam več ponoviti...) odpreti ta video posnetek.
Pogledal in poslušal sem ga večkrat, a nekih bistvenih izgovorjenih besed zaradi slabega zvoka ne razumem. Zdi se mi, da Brnda (zgleda tu seveda zelo mladeniški) razlaga, da žveplo (nisem razumel v kakšni obliki in tudi ne, če je dan v panje), koristi čebelam. Tudi korist na čebele nisem dobro razbral iz slabega tonskega predvajanja. Ali se mi samo dozdeva, da je govoril o žveplu, ki je vsepovsod v njegovi okolici zaradi njegove proizvonje v Boru?
Če Ti, Marko, ali kdo drug zna točno razumeti in prevesti v naš jezik vse to o žveplu na tem videu, bom(o) bolje seznanjeni.

Vsekakor pa so lističi žvepla v panjih bili po vašem pripovedovanju videni pri Brndi letos in je bilo omenjeno, da zaradi poapnele zalege.
To sem preizkusil tudi pri mojih dveh okuženih družinah z uspehom - vsaj do sedaj, oz, proti koncu letošnje sezone zaleganja. Bomo še videli.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
MarjanD



Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu

PrispevekObjavljeno: 04 Dec 2014 17:46    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

VIDNE IN NEVIDNE POSLEDICE UMETNEGA SEVANJA V NAŠEM OKOLJU (tudi čebeljem)

Pod tem naslovom se bom le rahlo dotaknil samo dveh vidikov, ki zadevata mojo poklicno (arhitekturno-urbanistično) in amatersko (čebelarsko) področje.

To tiče v naravo vsiljenih, agresivno vidnih stolpov oddajnikov in prenosnikov elektromagnetne energije ter sevanja, ki nezadržno kvarijo in prepredajo s svojimi drogovi in kovinskimi antenskimi konstrukcijami, žicami ter zračnimi kabli domala vso našo, doslej še vsaj ponekod neskaženo pokrajino. Kmalu, če ne že sedaj, je in bo naša (po)krajinska podoba izmaličena s to civilizacijsko "dobrino", ki jo sicer hlastno in brez pridržkov uporabljamo.

Ko sem se pred kratkim peljal po avtocesti iz Ljubljane na našo morsko obalo, sem zgrožen opazoval levo ali desno vzdolž celotnega vizualnega koridorja avtoceste na novo postavljene železne konstrukcije čez vsa drevesa štrlečih stolpov oddajnikov tim. "baznih" cestnih postaj (če sem prav uganil). Torej! Namesto občudovanih krajinskih prizorov, ki jih nudi sicer ta, v glavnem neposeljen, prvinski prostor, je sedaj posejan s temi nesrečnimi skrpucali.

Najbrž že je ali pa bo kaj takega doletelo v kratkem vse naše cestne koridorje! Da o maličenju naselbinskih podob s to zdravju zagotovo ne prijazno "infrastrukturo" sploh ne govorimo!

Podobno se sedaj dogaja tudi v koridorjih naših železnic. Ob progi bodo zrasle na gosto (načrtovanih 250 "baznih" in še cela vrsta repetitorskih konstrukcij, tudi take, celo preko 30 m(!) visoke železne predalčne spake in "popestrile" naravne vedute, ki jih lahko sedaj še nemoteno občudujejo potniki in vsi drugi.
Ne izognejo se niti naših najbolj opevanih in "kvazi" zaščitenih krajinskih in naravovarstvenih območij. Na primer Bleda, ki je poleg Postojnske jame naš edinstven nacionalni paradno - protokolarni in turistični "konj".
Bled bo treba po takem maličenju kar kmalu črtati iz tega seznama. Koga pa zanimajo take glomazne "telegrafštange" sredi "Podobe raja"? Gdo ve kaj se bo kdo spomnil postaviti sredi Postojnske jame za njeno "modernizacijo"?

Na nevidne "stranske" učinke teh "civilizacijskih dobrin" pa še čakamo ali smo jih že deležni. Ljudje in živali! Tudi čebele, seveda!
V predlaganem Zakonu o zaščiti čebel sicer piše:
"Poleg varoje, ki napade čebele, je še en problem. Čebele skrivnostno izginejo. Skrivnostno pri umiranju čebel je, da čebel enostavno ni več, izginejo brez sledu. Zapustile so panj, mladega zaroda ne oskrbujejo več. Ne vemo, kam so šle. V panju ni mrtvih čebel, čebele enostavno izginejo".

Mnogi raziskovalci krivijo za ta izginotja tudi ta umetno ustvarjena, negativno delujoča elektromagnetna sevanja.
Taka "bazna" postaja z visokim stolpom in oddajnim snopom EM žarkov je predvidena tudi pred "nosom" mojih čebel in pred "nosom" paradne blejske vedute iz turističnega centra na Triglav! Morda bo postala del blejskih "znamenitosti" v pejsažu? Za zdravje ljudi jim ni mar, kaj šele za počutje parih čebeljih družin!

Morda pa vendarle ne bo tako katastrofalno, kot kaže? Človek in tudi čebele se menda (skoraj) vsemu privadijo in utrdijo?! Bo res treba pridobiti še bolj trdo kožo!

Ker ste med tukaj zbranimi kolegi nekateri gotovo bolj kot jaz podkovani v tem pogledu, bi bilo dobro katero reči tudi o tej stvari. Razgovorite se! Morda malo bolj, kot pri skromni debati o žveplu proti varoji v povezavi z žveplovim cvetom?
LP!

Iz raznih elaboratov posnete slike:

Bazni stolp v Kozini

Elektromagnetna sevanja

Bazna postaja sredi Šentlovrenca
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
lakotnyk
Moderator foruma


Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4422
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: 04 Dec 2014 17:59    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

marjan, priporočam ti da se enkrat odpraviš na dopustovanje v indijo, na tajsko lahko pa tudi v ZDA.. in ko boš prišel nazaj v slovenijo boš videl da se pri nas oči prav spočijejo nad "pomanjkanjem" vse te navlake ki jo zdaj pretirano opaziš. Very Happy

lp
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
MarjanD



Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu

PrispevekObjavljeno: 04 Dec 2014 18:43    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

lakotnyk je napisal/a:
marjan, priporočam ti da se enkrat odpraviš na dopustovanje v indijo, na tajsko lahko pa tudi v ZDA.. in ko boš prišel nazaj v slovenijo boš videl da se pri nas oči prav spočijejo nad "pomanjkanjem" vse te navlake ki jo zdaj pretirano opaziš. Very Happy

lp

Peter, ne vem če sem prav seznanjen, ampak menda si arhitekt? Zato me preseneča vsebina tvojega komentarja, - komentarjev nasploh pa sem vesel. Če prav razumem, ti je malo mar, kaj se dogaja na tem področju pri nas. Seveda imaš vso pravico, da tako misliš!
Tudi jaz sem povedal tisto, kar mislim. To je debata!
Bil pa sem že svojčas s potovalnimi agencijami in nekaj tudi službeno, domala na vseh kontinentih. Omenjaš Indijo -sem jo bežno videl, predvsem Kašmir in Mali Tibet. Tam sem si "spočil" oči od naravnih in kulturnih lepot, ki jim ni para! Brez nebotičnih "telegrafštang"!
V ZDA pa sem videl Veliki kanjon z okolico, kjer tudi ni videti nič takega, kar preti in se dogaja naši deželici. Lahko bi našteval še druge kraje. NPR. Alžirsko Saharo s Tuaregi in jamskimi poslikavami...Kitajsko z zidom in glinenimi vojščaki itd..
Vse to izjemni in zaščiteni kraji s širšim območjem!
Zato me ni treba nagovarjati, naj jih obiščem. Sem jih že!
Tam najbrž niti v sanjah ne mislijo postavljati "baznih postaj" in mrež dalnovodov itd. Za to gre, da je do nekih izjemnih koščkov narave treba biti spoštljiv.
Trbovlja in Porurja pa ne dajem v isti koš.
Saj smo se tako učili, a ne?
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
lakotnyk
Moderator foruma


Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4422
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: 04 Dec 2014 18:49    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

daleč od tega da mi je malo mar... kar sem hotel rečt, da je pri nas še dobro... ne dobro, odlično je. te zadeve so zaenkrat nujno zlo, če hočemo uporabljat (in večina nas hoče) tehnologije, potem je to pogoj.

skrit se tega ne da, ker če je skrito potem signal ne pokriva območja.

samo to je.

poleg tega šele zdaj zares vidim fotografije (v službi imam namreč blokirano stran shrani.si) in moram rečt da je druga fotka zavajujoča, slikana je tako da je videt res grozno, če pa dobro pogledaš, je tu samo ena antena, za telekomunijacije, na desni je radioamaterska, v ozadju pa so žerjavi, ki jih bodo seveda umaknili ko pozidajo kar so se namenili zidat.

ah, še to, preden sem videl fotografije sem mislil a te bolj motijo električne napeljave... Wink

in ko že primerjaš veliki kanjon s slovenjo, je primerjava napačna... primerjaj ga s triglavskim narodnim parkom. dve zaščiteni območji. v triglavskem narodnem parku tudi ni takih packarij, kakor jih ni v velikem kanjonu.
in ko praviš da ne boš primerjal s porurjem.. kam v bistvu spada šentlovrecn?! v isti koš z velikim kanjonom, kitajskim zidom, ali bolj v porurje, ki danes tudi ni več kar je bilo ko si bil mlad Very Happy
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
MarjanD



Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu

PrispevekObjavljeno: 04 Dec 2014 21:07    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

lakotnyk je napisal/a:
... ko že primerjaš veliki kanjon s slovenjo, je primerjava napačna... primerjaj ga s triglavskim narodnim parkom. dve zaščiteni območji. v triglavskem narodnem parku tudi ni takih packarij, kakor jih ni v velikem kanjonu.

Peter, da ne bom predolg in dolgočasen:
Spregledal si glavno poanto tega mojega spisa: cilja na čebele ne toliko na ljudi!
Cilja na počutje čebel, za kar si tukaj prizadevamo za čebeljo korist.
Te zadeve pa domnevno vplivajo na ta počutja! Je o tem mnogo napisanega. Tako, kot je napisano da škodijo čebelam mnoge stvari. Za nekatere je jasno, kot beli dan, da jim škodi. Za druge so pa le še "utemeljene" domneve.
Tisto o motečih "telegrafštangah" pa spada le v območju moje poklicne "deformacije". Ne morem iz svoje kože!
Kako poklicno "deformiran" sem, lahko vsak vidi v moji arhitekturno - urbanistični spletni strani :
http://www.storzek.net/marjan.debelak/index.html
Na hitro kopirane fotografije iz neštetih tozadevnih elaboratov, ki sem jih priložil so vendar samo za ilustracijo mojih izvajanj.
Na dveh od njih se vidi velikost in oblika teh stolpov. Nisem (še) naredil fotomontaže takega stolpa, ki naj bi bil točno na sredi najbolj reprezentančne vedute Bleda. "Za crknit" bi rekel- da se nobeden drug ob to ne spotakne!
Tista sposojena slika v rdečem pa le v mojem spisu ponazarja to, kar naj bi morda sevalo iz teh naprav, pa sicer ni vidno...
Ali sem dovolj pojasnil?
LP!

Ta 35 m visok antenski steber bi bil na tej večerni reprezentančni veduti Bleda točno v sredini pod Triglavom, na tim. jezerski krajinski skledi, z otokom levo, sredi jezero, desno grad in v ozadju Triglav.
Toliko za manj seznanjene s tem našim krajinskim fenomenom (sestavljenim iz naravnih in kulturnih spomenikov- ki so žal že precej urbanistično onesnaženi, pa ni dobro, da bi bili še bolj!) .

Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
levstek008



Pridružen/-a: 01.01. 2014, 08:46
Prispevkov: 265

PrispevekObjavljeno: 05 Dec 2014 07:18    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

A mobitel imaš????
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
MarjanD



Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu

PrispevekObjavljeno: 05 Dec 2014 07:54    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

levstek008 je napisal/a:
A mobitel imaš????

A imaš panje na vozlišču zdravilnega zemeljskega sevanja? Lahko vse skupaj pustimo in se preselimo v kak drug forum! Ali pa ta forum prekrstimo!
LP!
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
lakotnyk
Moderator foruma


Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4422
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: 05 Dec 2014 11:34    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

MarjanD je napisal/a:
Koga pa zanimajo take glomazne "telegrafštange" sredi "Podobe raja"?


o bledu kot o podobi raja bi se dalo razpravljati, ker po mojem mnenju je bled resnično daleč od kakršnega koli raja, ne rečem da ni lepo, vendar raj?! Very Happy

kar pa se glomaznih telegrafštang tiče, le te zanimajo vsakega tujca ki rabi signal s civilizacijo. danes je to del nuje in brez tega sem prepričan bi prikapljalo nekaj turistov manj.
no ja, kakor mi je znano so bohinjci in blejci itak naveličani turistov, tako da s tega vidika bi blo morda res smiselno odrezat vse bazne postaje, in porezat vse telekomunijacijske napeljave za telefon in internet, ker v vukoj****e turisti v takem številu ne hodijo.

živimo pod alpami, obnašamo pa se kot hrvati, namreč, denar od turistov bi radi, in to čimveč, samo turisti naj raje ne pridejo... najbolje bi bilo da bi tam pri radovljici nekje nastavli kasico, in turisti bi lepo v kasico vrgli ves denar in se odpeljali domov.
včasih smo pa res podalpski hrvati Wink

MarjanD je napisal/a:
Gdo ve kaj se bo kdo spomnil postaviti sredi Postojnske jame za njeno "modernizacijo"?


Še dobro da se je kdo spomnil položit tračnice po postonjski jami, in prepričan sem da so se takrat našli kljukci, ki so trdili da bodo postonjsko jamo izmaličili s skropucalom. in so jo. Very Happy
in tako je itak čisto z vsako zadevo v sloveniji, karkoli se postavi vsi so strašno kunštni in vse vedo, ko so postavli spomenik prešernu na prešernovem trgu so se razburjali, da je pohujšljiv, ko so gradili vzpenjačo na ljubljanski grad so se razburjali kako je to nepotrebno in škoda denarja, ko so zgradili nove mostove čez ljubljanico so tudi vsi strašno pametni... nakoncu pa se vse lepo prime, turisti pa vse to lepo uporabljajo, gledajo, se čudijo, slikajo in predvsem zapravljajo.... morda bi morali tudi te tvoje telegrafske štange nekako približat turistom Very Happy

in še to - ko imaš tolikokrat za pripomnit čez uporabo slovenskih besed.. leglo - zalega, satna osnova - satnica itd. bi te pa jaz opomnil da se reče Kdo in ne gdo. tako da prvo bi bilo za pomest pred svojim pragom.
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
MarjanD



Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu

PrispevekObjavljeno: 05 Dec 2014 14:51    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

[quote="lakotnyk"]
MarjanD je napisal/a:
Koga pa zanimajo take glomazne "telegrafštange" sredi "Podobe raja"?

Lepo Peter, da si se ponovno spustil v debato! Zmeniva se pa, da bo kolegialna, kot se šika za ta forum in sploh!
lakotnyk je napisal/a:
o bledu kot o podobi raja bi se dalo razpravljati, ker po mojem mnenju je bled resnično daleč od kakršnega koli raja, ne rečem da ni lepo, vendar raj?!

Peter, recitiral sem našega pesnika Prešerna, ki ga oba(?) obožujeva in je takrat še videl Bled v pristni lepoti. Žal tega splošno znanega verza nisem dal v navednice in napisal avtorja.
Soglašam pa, in to sem napisal, da je Bled (blejska krajinska "skleda") že precej skažena, a ne bi bilo dobro, da bi bila še bolj. Dodajam, da se aktivno prizadevam s predlogi tudi za sanacijo najhujših nepravilnosti v tem prostoru.
lakotnyk je napisal/a:
kar pa se glomaznih telegrafštang tiče, le te zanimajo vsakega tujca ki rabi signal s civilizacijo. danes je to del nuje in brez tega sem prepričan bi prikapljalo nekaj turistov manj.
no ja, kakor mi je znano so bohinjci in blejci itak naveličani turistov, tako da s tega vidika bi blo morda res smiselno odrezat vse bazne postaje, in porezat vse telekomunijacijske napeljave za telefon in internet, ker v vukoj****e turisti v takem številu ne hodijo.

Peter, tudi to sem sam napisal, pa si spregledal! Gre pa za to novo pohabo v tem prostoru, ki ima neke povezave tudi s čebelami in bi po mojem prepričanju morala biti za vsako ceno(dobesedno) projektirana tako, da ne bi dodatno kvarila ta ambient. Vse se da, če se hoče!
Če dovoliš, pa o tvoji analizi in poznavanju obnašanja Blejcev tukaj ne bi razpredal.
Sem primitivec in ne razumem, kaj pomeni tvoja beseda "vukoj****e"? Prosim za poduk.
lakotnyk je napisal/a:
živimo pod alpami, obnašamo pa se kot hrvati, namreč, denar od turistov bi radi, in to čimveč, samo turisti naj raje ne pridejo... najbolje bi bilo da bi tam pri radovljici nekje nastavli kasico, in turisti bi lepo v kasico vrgli ves denar in se odpeljali domov.
včasih smo pa res podalpski hrvati.

No ja - nekateri Slovenci žive tudi v Ljubljani, na Dolenjskem, Štajerskem, Pomurju, Notranjskem in celo ob koščku morja, ki smo ga večji del "dali" Italijanom, preostanek pa bodo dobili ali pokupili bratje Hrvati, a ne, če smo bolj natančni?
lakotnyk je napisal/a:
Še dobro da se je kdo spomnil položit tračnice po postonjski jami, in prepričan sem da so se takrat našli kljukci, ki so trdili da bodo postonjsko jamo izmaličili s skropucalom. in so jo.
in tako je itak čisto z vsako zadevo v sloveniji, karkoli se postavi vsi so strašno kunštni in vse vedo, ko so postavli spomenik prešernu na prešernovem trgu so se razburjali, da je pohujšljiv, ko so gradili vzpenjačo na ljubljanski grad so se razburjali kako je to nepotrebno in škoda denarja, ko so zgradili nove mostove čez ljubljanico so tudi vsi strašno pametni... nakoncu pa se vse lepo prime, turisti pa vse to lepo uporabljajo, gledajo, se čudijo, slikajo... morda bi morali tudi te tvoje telegrafske štange nekako približat turistom.

Čakaj no, Peter! Bled in Postojno sem jasno in glasno omenjal kot edini točki v Sloveniji, ki sprejemata brez pomisleka vse tuje delegacije in turiste. Sta nekakšen dragulj v naši krajinski kraljevski kroni. Reprezentačni objekt.
Seveda za oba fenomena velja, da ju je koristno usposobiti za obisk, da lahko vršita svojo funkcijo. Bled ima pletne za vožnjo na otok ("Otok blejski - kinč nebeški"...) in kremšnite. Postojnska jama pa jamsko železnico in človeške ribice (niso za pojesti).
Tudi to sem predvidel in omenil "preroško", da bo ta načrtovana blejska ("ajflovska")"telegrafštanga" na drugi strani jezera, gledano iz turističnega centra, nekoč, ko bodo vsi ljudje izgubili občutek za kulturo, ena od glavnih blejskih znamenitosti...
lakotnyk je napisal/a:
in še to - ko imaš tolikokrat za pripomnit čez uporabo slovenskih besed.. leglo - zalega, satna osnova - satnica itd. bi te pa jaz opomnil da se reče Kdo in ne gdo. tako da prvo bi bilo za pomest pred svojim pragom.

Hvala za opozorilo na moje slovnične napake! Veš, včasih me zanese in se začnem nehote tako obnašati, kot se (pismeno - izrazoslovno...) obnaša večina, sicer visoko izobraženih piscev v forum. Pa spet mešaš jabolka in hruške! Slovnica je eno, izrazoslovje in slovenščina pa drugo! Naj mi kdo razloži, da je v forumu treba pisati čim bolj šlampasto, brez trohice slovničnih pravil skratka, kot pri najbolj "elementarnem" pogovoru - "piši, kot govoriš"? Čisto resno sprašujem!
Se bom skušal popraviti, - se boste tudi drugi?

Čudi me Peter, da iz te moje snovi, ki sem jo odprl v zadnjem članku, niti z besedo ne komentiraš tisto bistveno, kar sporočam. Da morda te naprave povzročajo škodo čebelam? Da so morda tudi tako vplivne, kot zemeljsko ali kozmično sevanje? Mar te to nič ne zanima? Ali si pozabil na spisek pogojev, ki jih je treba izpolniti, če se želi čebelariti sonaravno, brez kemikalij itd? Ne odmikajmo se od tega bistva!

To moje spremljajoče vpletanje o nekih "sonaravnih" arhitekturno - urbanističnih nazorih je samo za poslastico in (motečo?) budnico tega čemernega obdobja, ko so se domala vsi drugi čebelarji zavlekli v zimsko spanje.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
lakotnyk
Moderator foruma


Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4422
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: 05 Dec 2014 15:22    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

mislim da ni smiselno vsako stvar zase obdelovat, ampak dve ali tri stvari pa le. Wink
na splošno me ne moti, če pišeš narobe, samo ne masiraj nas ostalih za vsako malenkost Wink

in drugo, nisem napisal nič o bistvenem, zato ker, ja strinjam se da na čebele ne vpliva dobro, dokazov sicer ni, in jih verjetno nikoli (ali pa vsaj še dolgo), ker tisti ki bi te raziskave lahko oz. moral opravit jih seveda ne bo (podmazan s pravega konca?).
In mislim da smo tukaj vsi nekako zedinjeni da je treba svoj čebelnjak postavit stran od takih baznih postaj, vsekakor ne pod njimi.

Bi me pa zanimalo ali ti lahko tako reč zgradijo zraven (sosednja parcela) tvojega čebelnjaka... sploh če tvoj čebelnjak že stoji. zdaj zraven, ne pomeni da ti kazijo pogled na jezero, pogleda pač nisi kupil in do njega nimaš pravice, no, lahko ga koristiš dokler je, ko ga skazijo pa nimaš dosti besede.

Se pa strinjam, da je treba delat na temu da se taka nujno potrebna infrastruktura pravilno umešča v prostor, obenem pa me čudi, kje je zdaj naša super dizajnerska šola, ki je v sredini prejšnjega stoletja slovela po svetu... zakaj teh reči ne zdizajnirajo da bi bile bolj prijetne na pogled, če jih že moramo imeti.

Ah še to, ko se omenjata Postojna in Bled dobim ošpice, ker Slovenija očitno namerno zapostavlja vse ostale znamenitosti in Slovenija vsekakor nist samo Postojna in Bled.

v primitivizem in tisto se ne bom spuščal, že tako sem dolgo časa tehtal a bi sploh napisal ali ne, pa sem se potem vseeno odločil da ja.

lp
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
MarjanD



Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu

PrispevekObjavljeno: 05 Dec 2014 16:57    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Ker imam še nekaj malega časa do "smučanja" na TV, bom še malo s Petrom pokramljal (morda te stvari še koga drugega zanimajo?).

Torej:

Za vsako malekost se ne vtikam v pisavo, ne bi nikamor prišel! Samo v slovensko čebelarsko izrazoslovje, kar pa ni malenkost (zame).

Slovenci imamo večinoma čebelnjake, ki so tam, kjer je bilo najugodnejše za čebele in čebelarja. Tam stoje že 100 let in več. Seveda jih pa tudi na novo ne bi nihče postavljal in razpostavljal prostostoječe nakladne panje na povsem neprimerno mesto.

Govorim objektivno o občudojočih pogledih obiskovalcev Bleda, čeprav bi lahko tudi o čem drugem, bolj subjektivnem. Pa jaz nisem s tem začel!
Kar bi vsaj za silo rešilo pogled na te izžarevajoče monstrume, bi jih bilo koristno narediti "nevidne". Recimo obarvati v barvo smrekovih dreves, ki rastejo naokrog? Pa še tega zlepa ne bodo storili. To je Donkihotski boj, mi je jasno.

Kdo pa pravi, da nimamo v Sloveniji še mnogo drugih znamenitosti, vrednih ogleda? Ampak malo takih za priročen, množičen obisk. Pozabil sem omeniti, da med omenjeni dve naši turistični naj-privlačnosti očitno sodi tudi stara Ljubljana okoli Plečnikovega tromostovja, kjer se gnete ljudi z vseh koncev sveta. Pa naj še tam postavijo 35 m visoko bazno postajo, če jo je dovoljeno povsod! Zakaj pa ne?

Kako prijetno je brati tekste v lepem jeziku. Hvala Peter!
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
levstek008



Pridružen/-a: 01.01. 2014, 08:46
Prispevkov: 265

PrispevekObjavljeno: 05 Dec 2014 20:24    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Lepo bi bilo, če bi se odvadli "seciranja postov do onemoglosti"!!!

A čez tromostovje teče železnica??? Nisem vedel......Ma če reče Marjan, pol bo že tako....

Ima pa Pero prav..........ko men kdo omeni Bled, tud jaz dobim ošpice...in ja, tud Dalmatinci se skrijejo proti Blejčanom......

In kot vedno, padem na "mino" in povečam "obisk strani"............
Confused
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
MarjanD



Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu

PrispevekObjavljeno: 05 Dec 2014 22:45    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

levstek008 je napisal/a:
A čez tromostovje teče železnica??? Nisem vedel.....

Dragi "levstek008"! Kaj pa te moti, če se pogovarjamo, posredno tudi o čebelah? Po možnosti kulturno. Sem morda zate sporen kot AŽ-ejevec v tvoji ali vaši družbi? Povej naravnost! Mene to dejstvo namreč ne moti!

Saj si morda slišal ali bral in pozabil, da je bil čez tromostovje še ne dolgo nazaj speljan tramvaj, ki je zelo podoben, če ne enak železnici?

Tudi temu nisem kriv, da dobiš ošpice, ko po pomoti(?) klikneš na čebelarsko rubriko blejskega čebelarja, ki včasih omenjam svoj rojstni kraj. Jo očitno skrbno prebiraš in s tem za slabo stotinko povečaš zanimanje za tu napisano....Hvala!

Veš - nikomur ne želim biti nič dolžan! Saj je tako pošteno, da ne rečem državotvorno, mar ne? Taki smo Blejci (nekateri) in mnogi drugi -, In taki bomo ostali, če je to komu prav ali ne!

Pa dovolj o tej ušivi temi, - vprašaj ali povej raje še kaj o čebelah, pa bo volk sit in koza cela!

Opomba:
Naša Tina je najbrž zmagala v smuku, čeprav niso predvajali na TV tekme do konca - in to je za danes zvečer (zame) edino pomembno in pozitivno!
LP!
.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
BorisP
Administrator foruma


Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.

PrispevekObjavljeno: 21 Dec 2014 10:56    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

G. Marjan je napisal:

Sporočilo za številno bralstvo moje rubrike:

Kogar zanima še naprej zorenje moje čebelarske filozofije in mojega nekoliko posebnega načina čebelarjenja z našimi tradicionalnimi panji in čebelnjakom,

naj pogleda v mojo čebelarsko spletno stran, kamor vstavljam že vrsto let tudi vse, kar je pri mojih čebelah novega:

http://www.cebelarstvo-grom.com/marjan.debelak/

Lep pozdrav in vse dobro Vam in Vašim čebelicam!
Vesele Božične praznike in srečno Novo leto 2015!

Marjan
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
BorisP
Administrator foruma


Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.

PrispevekObjavljeno: 21 Feb 2015 14:00    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

G. Marjan je napisal:

Objava

Ker je ta rubrika (tema) dobro obiskana, kljub temu, da je zaklenjena in že več kot dva meseca vanjo ničesar ne dodajam, bom s prijazno pomočjo Borisa, administratorja tega foruma, v njej objavil občasno za zainteresirane čebelarske kolege še kaj iz moje torbe..
Rubriko pa želim imeti še naprej "zaklenjeno".

LP! Marjan

http://www.cebelarstvo-grom.com/marjan.debelak/
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
BorisP
Administrator foruma


Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.

PrispevekObjavljeno: 21 Feb 2015 14:00    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

G. Marjan je napisal:

INEI - Jernej Mehle in njegovo sonaravno čebelarjenje.


Z Inejem sva dobra, razumevajoča, a svojeglava "stara znanca"- čeprav le preko E- medijev. Iz njegove spletne strani EIKIRYU - šola notranje moči in prave smeri (http://www.eikiryu.si)
sem povzel, prekopiral in v nadaljevanju tukaj objavljam glavne dele - vsaj zame zelo zanimivih in poučnih idej ter zgodb iz njegovega čebelarjenja. Ne moti, da imava vsak svojo pot ljubiteljskega, sonaravnega čebelarjenja.
Torej vse spodaj prikazujem z njegovim soglasjem iz njegove spletne strani. Hvala za Tvoje misli in dejanja ter srečno Inei!
Marjan



..Inei.postal mali čebelarček – samouk naravnega čebelarstva ...
ZGODBE NARAVNEGA ČEBELARJENJA

2013:
Leto je prineslo mnogo izkušenj: 100% prezimljanje preko zime 11/12, obilo neprisiljenih rojev, ko so jih sosednji čebelarji šele čakali, zelo hudo poletno vročino, posledica katere so bile oslabljene družine, posebej tiste z mladimi rojevimi maticami. Sledil je hud napad varoje še pred avgustom (posledica tudi mnogih panjev v okolici); pa "čudni" (celo za profije) ropi brez čebel, ki bi se teple med seboj; hranjenje čebel s prvič in zadnjič kupljenimi pogačami, nabitimi z HMF-jem - in spoznal sem, da naravno čebelarjenje v Sloveniji še ni našlo končne rešitve. Ko v našo bližino profesionalni čebelar pripelje svoj kamion; ko je v krogu treh kilometrov sto ali nekaj sto panjev; ko je mesec in pol dolgo popolna suša - takrat vse naravne metode (tudi v kmetijstvu, sadjarstvu ...) težko preživijo na naraven način. Preživijo le tisti, ki uporabijo nenaravne metode in pripomočke. Industrijsko čebelarstvo ima odgovor v množici majhnih nadomestnih družin ter v hudih strupih, ki jim rečejo "zdravila", četudi znajo biti to recimo živčni bojni strupi, kot je kumafos. Pa vendarle: v sezonah, ko se sešteje kar nekaj katastrofalnih razmer in okoliščin, se zaenkrat kot dolgoročno uspešno kaže samo klasično čebelarjenje, ki vključuje redno uporabo kemije v panjih in zalogo mladih družinic. Tistim, ki še vedno vztrajamo v iskanju naravne rešitve v tej nenaravni situaciji, ostane le potrpežljivost, pazljivo opazovanje, dobro sklepanje, poskušanje in seveda prenašanje bolečih občasnih neuspehov. Čebele se hitro razvijajo, pa tudi hitro propadajo, je rekel znan čebelar. In to je dejstvo, ki rešitev problema naravnega čebelarstva, s tem pa tudi konvencionalnega, prestavlja nekam v prihodnost.
To pišem zato, ker se mi javljajo mladi čebelarji in jih mika naravnejša pot, ker se na čebelarskih predavanjih prestrašijo vseh resnic današnjega čebelarstva, predvsem pa kemije. Vseeno jim raje svetujem, naj gredo v uk k najbližjemu uspešnemu čebelarju, in ko se naučijo prezimljanja čebel brez večjih izgub, morda začno z nekaj panji - na oddvojenem stojišču - na naraven način, po principih tistih, ki jim je v tujini že uspelo.
Mnogo smo se že naučili - mnogo stvari, ki jih ne pišejo nobene čebelarske knjige - a v našem okolju to še ni dovolj. Treba je iti potrpežljivo naprej.
Kdor se resnično odloči za Naravno čebelarjenje, za Novo/staro pot, je nenehno preizkušan; vsake toliko časa prihajajo določeni dogodki, na katere mora hitro in srčno odgovoriti, da sebi in Duhu dokaže, da je resno pripravljen sodelovati z Naravo. Pri tem seveda pogosto presliši tihe napotke, ki jih šepeta Skrivnost in takoj zatem doživi težavne udarce, ki jih nikoli več ne pozabi. Na tak način se uči od Narave, od Duha in tudi od drugih čebelarjev, ki imajo Stik. Ta šola ni ne-naporna, je težavna otopelemu umu in občutkom, a je tudi sladka srcu. Naravno čebelarstvo zahteva preobrazbo čebelarjeve osebnosti, kajti drugače ne moremo pozabiti tistih hudih zablod sodobnega čebelarstva, ki so Čebelo pripeljale v sedanje stanje - zablod, ki so nam nehote vtisnjene v podzavest, a niso skladne za Materjo Naravo.
Videl bom, kaj mi bodo te divje čebele povedale. In potem povedal naprej - tistim, ki jim v žilah še utripa Življenje, neodvisno od kemije. ..
...Gremo naprej; tudi ljudje vse bolj cenijo med iz panjev, ki niso bili nikoli tretirani s kislinami in kemijo! Takšen način je zmernejši tako za čebele kot za čebelarja, pridelek medu in voska pa je vrhunski, čeprav ga je manj. Že samo uporaba kislin pa takšno pridelavo postavlja pod velik vprašaj, še posebej, ker že enkratna uporaba kislin izklaplja obrambni sistem čebel vsaj za polovico. Razumeti je treba, da se isto dogaja pri kemoterapiji človeka: ko je enkrat uporabljena, je imunski sistem prisiljen v popolno pasivnost, zato takšno zdravljenje ne prinaša dobrih rezultatov na dolge roke. Naš cilj mora biti, da sami, kot tudi naše čebele, živimo zdravo brez uporabe kemije. A to je dandanes že težko doseči, ker je človek že vzgajan tako, da sprejema svojo pasivnost kot nekaj normalnega, ne vedoč, da to pasivnost spodbujajo kemični in farmacevtski koncerni. Od ene spodobne osebe z rakom ima farmacija menda okoli 400.000 dolarjav prometa, enako pa ima mastne zaslužke tudi od bolnih čebeljih družin.
Zato se moramo zavedati; ni magične rešitve, ni "magičnega naboja" pri zdravju tako ljudi kot živali - ni praška ali tablete ali injekcije ali noža, ki bi lahko zamenjali pravilni način življenja. Kot mora bolnik z rakom spremeniti marsikaj, da zares ozdravi (štiri stvari), mora tudi naravni čebelar poskrbeti, da čebele same postanejo spet normalne, kar pa jim sodobno čebelarstvo popolnoma onemogoča, zaradi prevelikega pohlepa po čim večjem dobičku. Čebele niso na svetu zato, da bi si z njihovo pomočjo gradili hiše oziroma debelo služili, ampak zato, da Svetu in človeku pomagajo k zdravju. Čebele so namreč naše sestre in čas je, da to spet spoznamo. Tu tiči edina rešitev za današnje čebele in človeka. Pravi korak k temu pa je Naravno čebelarjenje.
Naravno satje je ključ do zdravih čebel, a naravno satje še ni Naravno čebelarjenje. Žal tega ne vedo tudi mnogi od tistih, ki jim je naravni ali nekakšen "eko" pristop blizu. Okuženost z industrijskim načinom sodobnega sveta je namreč še prevelika oziroma zelo težko ozdravljiva?? Take tee and see."










Nazadnje urejal/a BorisP 23 Feb 2015 15:37; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Ta tema je zaklenjena: ne moreš urejati sporočil ali odgovarjati na objave.    NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov -> Alberti-Žnideršičev (AŽ) in ostali listovni panji
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3 ... 38, 39, 40, 41, 42  Naslednja
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3 ... 38, 39, 40, 41, 42  Naslednja
Stran 39 od 42

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.