Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

MarjanD · Objavljeno: 08 Apr 2015 09:54 Naslov sporočila:

Sončni topilnik

Par besed in sličic o mojem pridobivanju voska.
Jaz topim "voščovno" od nekdaj samo v sončnem topilniku približno za en AŽ sat, morda stlačim vanj naenkrat satje od dveh satov.
Postavim ga na najbolj sončno in zame pripravno mesto - blizu čebelnjaka.
Vanj v poletni sezoni vlagam vse, kar je od voska in se nabere pri čebelarjenju. Ne le staro in poškodovano satje, temveč tudi odrezki voskovnih prizidkov v panju.
Sončni topilnik je sestavljen iz lesenega ohišja s pokrovom na "pante", da se pokrije in zaščiti pred poškodbami in dežjem, ko ni v "obratovanju".
V notranjosti topilnika je premična pločevinasta plošča na katero se polaga "voščovna". Ta je v nagibu in z odkapom, da se steka tekoči vosek v podstavljeno pločevinasto korice nekoliko napolnjeno z vodo, da vosek plava na njej.
Notranjost topilnika z omenjeno vsebino se pokrije s tesno prilegajočim okvirjem z dvojno zasteklitvijo - tudi s "panti".
Ko je koritce, kamor se je stekal vosek polno, vosek iz koritca brez problemov "pade" iz njega - seveda je tako zanimiv, da ga kar težko nadalnje stopim v voščeni kolač in ga uporabim za razne potrebe.
Nevoskovni ostanki "voščovne" ostanejo na pločevinasti plošči in jih ostrgam nad kompostnikom.
To je vse.

Odprt sončni topilnik z vloženo "voščovno" in že od prej stopljenim in na vodi plavajočem voskom v koritcu

Na soce in priročno postavljen sončni topilnik

Stopljen vosek iz "voščovne" z gornje strani

Isti kos , vzet iz koritca s spodnje strani

MarjanD · Objavljeno: 10 Apr 2015 08:00 Naslov sporočila:

Kolač iz domačega voska

MarjanD · Objavljeno: 16 Apr 2015 16:52 Naslov sporočila:

Slovenski kleni čebelarski izrazi

Večkrat mi pride v roke slovenski Čebelarski terminološko slovar. Pa tudi iz mojih let čebelarjenja so mi tuje nekatere besede, ki se sedaj pogosto uporabljajo v razgovorih in pisani besedi.
Na primer že večkrat opomnjeni neslovenski izrazi, kot so:
- Okvirji - po naše pa satniki, kar je mnogo bolj povedno, saj okvijev je nešteto vrst.
- Satna osnova - po naše satnica. Potrebna je le ena beseda.
- Čebelnjak (za postavitev nakladnih panjev na prostem). Po naše: stojišče za prostostoječe nakladne panje. ITD.
- Nukleus - po naše prašilček, če se rabi za oprašitev matice v majhni družini. Sicer pa imamo izraz panjič (za rezervno družino, za pomožno družino, za prodajo - "eksportni" sedemsatni panjič A. Žnideršiča.
ITD.
Ne bo odveč, če pogledamo, kaj o vsem tem piše v uvodniku k tej knjigi:

MarjanD · Objavljeno: 18 Apr 2015 22:26 Naslov sporočila:

Samostojnost in domačnost

Samostojno sem že čebelaril med drugo svetovno vojno, kot 10 - 15 letni fantič, ko je bil oče od doma. Dobra, zgodnja izkušnja! Sicer si le odvisnik pri mojstru in gospodarju.
Dobro se zavedam, kaj pomeni biti svoboden in samostojen. V vseh pogledih. Ne moreš se več zgovarjati na to, da ti je tako, ker ti drugi krojijo življenje, sam si svoje sreče - ali nesreče - kovač.

Na zunaj je taka vsestranska samostojnost zabeležena in še danes vidna celo na najbolj svojskem čebeljem panju.

Prvo leto naše samostojne države je navdušen nad doseženo svobodo v samostojni Sloveniji ovekovečil domoljubni čebelar s Sostrega pri Ljubljani na končnici svojega originalnega panja iz soda. Zraven njega je moj nepozabni Francel, ki tudi že pase čebele v inostransvu - še en Francel, poleg našega skupnega prijatelja in vzornika Francelna z Jesenic, kasneje Kanade. Oba se sedaj najbrž muzata tam gori, nad našimi malenkostnimi zgodami in nezgodami.
V njun spomin prikazujem še en prizor iz obema ljubih domačih logov.
Slava jima!

MarjanD · Objavljeno: 21 Apr 2015 17:38 Naslov sporočila:

Po meri čebelarja in čebel!

Nekoliko idealiziran prikaz , kako naj bi bilo urejeno naše tipično, avtohtono, srednje veliko čebelarstvo - (osnutek takega čebelnjaka). Vsa bistvena vsebina v njem in ob njem je označena z napisi (tudi omara za satje, o kateri je bilo nekaj vprašanj).
Povdarek tega prikaza je v tem, da je pri čebelarjenju prav tako pomemben človek (čebelar), kot čebela. Oba naj imata pri tem sožitju optimalne pogoje dela in življenja.

Čebelarjenje mora biti in je omogočeno tudi "po meri" fizično prizadetih
čebelarjev . Pa tudi rosno mladih in obnemoglih starejših.

V tem načrtu za francosko invalidsko šolo sem še predvidel AŽ- panje z uporabo zaklad. Takrat še nisem zasnoval AŽ-maksi način rabe AŽ-panjev, ki je sicer za invalidne in oslabele osebe idealnejši izbor, saj ni treba premikati zaklad, temveč samo posamezne sate..

MarjanD · Objavljeno: 24 Apr 2015 09:13 Naslov sporočila:

Satne klešče
Jaz uporabljam pri delu z AŽ-sati take satne klešče, ki so še izdelek mojega očeta. Ker nimajo vzmeti, se sat ne izmuzne iz klešč, če popusti pritisk nanje.

MarjanD · Objavljeno: 24 Apr 2015 13:40 Naslov sporočila:

Razlika jeze čebel ob pregledovanju pri naravni in umetni svetlobi

V mojem čebelnjaku opažam, da me kakšna čebela hoče pičiti, če je najezana, ko imam na stežaj odprta vrata, da pride vanj več svetlobe pri pregledovanju. Ko pa vrata zaprem in se v čebelnjaku stemni (ker ima samo predna okenca nad panji - pa še ta imam precej založena), čebelji napad pri priči neha in čebela se pri priči umakne skozi zapirajoča vrata ven ali pa odleti ven skozi edino odprto okence, oz, na njegovo steklo, če je zaprto.
To ugotovitev sem izkoristil za poskus, ko so bile čebele močno razjezane, ko sem jih selil z vsem satjem dve etaži višje v istem šestetažnem AŽ-maksi "trojčku". Uporabil sem za razpoznavanje tega, kar sem počel, ročno baterijsko svetilko (lahko bi imel tudi naglavno, pa jo je nerodno namestiti na klobuk z žimnatim pajčolanom). Sem pač imel v levi roki baterijo, v desni pa klešče s satom, ki sem ga prestavljal. Vedno pa imam ob pregledovanju spodaj v podaljšku podnice, vstavljen plitev "sipalnik" (ali "pladenj"), da morebiti odpadle čebele s sata (po nesrečnem slučaju tudi matica), odkorakajo naravnost nazaj v panj.
Poskus se mi je obnesel. Tudi, če je kakšna čebela (a dosti manj) najezana zletela iz panja, ni šla name, temveč po najbližji poti proti dnevni svetlobi - skozi okence ven!

Ni mi čisto jasno, kako tako različni vir svetlobe vpliva na obnašanje čebel. A vpliva pa vsekakor, kot sem videl! To izkušnjo bom še ponavljal, če bo potrebno kaj več posegati v družino.

MarjanD · Objavljeno: 24 Apr 2015 14:18 Naslov sporočila:

Preseljevanje "narodov"

Navezujem se na gornji zapis, ki je priča istega dogodka.
Za preselitev namenjenima družinama iz spodnjih dveh etaž AŽ-maksi "tročka", sem zjutraj zaprl žreli, prenesel ohišji "lesic" navzgor k tretji etaži , ki sem jima odprl žreli ter pod njima pripel z risalnimi žebljički manjšo rjuho - kot se vidi na sliki.
Zanimivo, da so močno izletujoče čebele obeh družin, ki sem jih prestavil v srednji dve etaži (da imata spodaj "servisna oddelka, zgoraj pa po dve etaži medišč), takoj, brez vidnega obotavljanja "osvojile" novo lokacijo žrela in normalno izletavale ter priletavale.

Drugače pa so se čebele obnašale pri sosednji (na sliki levo v rumeni barvi) družini, ki sem jo selil eno etažo nižje, a je obdržala prvotno žrelo (z "lesico). Čebele so iz te družine proti mojem pričakovanju zaradi tega posega (tistega dne) zelo slabo izletavale! Najbrž jih je motila nenadna sprememba lokacije žrela napram gnezda družine. Žrelo so iskale spodaj, pa ga tam ni bilo - na žrelo zgoraj pa (še) niso bile navajene.

Kdo bo rekel, da je to mučenje čebel. Ampak to delam zato, da preverim obljubljen poskus (po Brndušiću), ko je zatesnjeno gnezdo družine spodaj, žrelo pa zgoraj.
Če nič drugega, bo zame zanimivo, kako bodo v tem primeru čebele organizirale svoje bivališče. Kje bo med , kje obnožina in kje zalega.

Če bo kaj koristi glede varoj, pa seveda v prvi vrsti. Bom videl, če ta metoda deluje tudi pri nas, oz. pri meni?

MarjanD · Objavljeno: 25 Apr 2015 21:25 Naslov sporočila:

Tradicija in elementarnost

Stoletni čebelnjak varuje spokojno na levi moj stari ata in čebelar Florjan, na desni pa čebela v spomin na graditelja in prvega lastnika tega čebelnjaka, mojega ata. Na njegovi polici je domovanja priletelca v pokončnem kranjiču in zaklada, ki čako novo priletelo čebeljo družino.

Na travniku pod čebelnjakom je ta čas paša za čmrlje in čebele.

MarjanD · Objavljeno: 26 Apr 2015 15:30 Naslov sporočila:

Preizkus Brndušićeve metode v AŽ- maksiju

Letos v eni(!) družini preizkušam po svoje - že prej napovedano Brndušićevo metodo reševanja problematike varoze s samoobrambo čebelje družine. Menim, - če je pri avtorju te metode ta metoda uspešna pri vseh njegovih čebeljih družinah - potem je to recept , ki mora delovati 100% pri vseh drugih.
Računam celo, da bi moral biti zaznaven pozitiven učinek te metode že prvo leto poskusa. Sicer ga ni vredno nadaljevati na tak način.

Pri tem poskusu povzemam od Brndušića le njen najpomembnejši element. To je zrakotesno zaprt tisti del panja, v katerem je čebelja zalega, vse do žrela, ki se nahaja nad tem gnezdom čebelje družine.
Da ne bi posegal v zgradbo AŽ-panja (AŽ-maksija) , v katerem izvajam ta poskus, ohranjam pri tem poskusu njegovo običajno obliko žrela, namesto okroglega, ki mu sicer pripisuje Brndušič pomembno vlogo v tej zvezi.

V zameno(?) za manjkajoče okroglo žrelo (ki bi ga sicer lahko zvrtal še višje od Brnduševićevih nakladnih panjev), pa pri mojem poskusu - še bolj, kot Brndušić - dvigam žrelo gnezda prav na vrh (strop) zalegalnega dela panja.
Morda bo ta sprememba vplivala na neuspeh tega poskusa. A nič ne de. Mnogi kolegi v tem forumu preizkušajo popolnoma enak način, kot avtor zamisli, ki pri njemu po vseh podatkih 100% deluje. Bom pač v takem primeru izvrtal na vrhu okroglo žrelo.

Ostale pogoje te metode pa tudi vključujem pri tem poskusu:

- Družina ima staro, toplo, močno propolizirano satovje, (užitno, zdravo tudi za gosenice voskovnih vešč, ki so naravni test za morebitne ostanke strupov v satju od prejšnjih "tretiranj".,
- Ima dobro matico, prav za prav normalno ali običajno, kot je lahko matica v kateremkoli - tudi Brndušećevem čebeljem (se razume tudi trotjem) okolišu čebelarjenja sredi sosednjih čebelnjakov.
- Imam čebelnjak zagotovo na pravem, za čebele privlačnem in zdravem mestu, (pri meni mnogo desetletij dobrega bivanja čebel v njem in vsakoletnega prihajanja tujih rojev nanj).

Torej, pri že opisani pravkaršnji preselitvi moje družine v spodnji, zrakotesni del panja s povsem zgornjim žrelom, so se čebele že naslednji dan popolnoma preorientirale iz "podničnega" žrela na "stropno" žrelo. Sedaj pa z zanimanjem čakam, kaj bo sledilo.

Trenutno stanje poskusa. A= prvotni položaj poskusne čebelje družine v pripravljenem AŽ-maksiju za preselitev eno etažo nižje. B= Družina preseljena in že vletena v prvotno žrelo, ki pa je sedaj nad gnezdom družine.

1, 2 = Družina že ima vloženo tudi satje v spodnji etaži, kamor se lahko širi z gnezdom. 3, 4 = Družini bom postopno, glede na njeno jakost odpiral obe mediščni etaži nad žrelom.

MarjanD · Objavljeno: 28 Apr 2015 15:09 Naslov sporočila:

Čakam na letošnjo izvedbo preizkusa učinkovitejšega lovljenja varoj v zalego

Ta metoda je v principu znana odkar je varoja problem. Sam sem jo v raznih variantah že obilno izvajal in pripravljal vedno nove, izboljšane postopke za izvedbo.
Za letos imam v "paci" naslednjo:

Čakam na zadostni razvoj družine v AŽ-maksiju in na morebitno njeno - ali pri kakšni drugi družini - rojno razpoloženje (rojne matičnike). Vse drugo sem v bistvu že opisoval in je razvidno tudi iz te risbe, da ni treba preveč besedi.

MarjanD · Objavljeno: 30 Apr 2015 19:14 Naslov sporočila:

Protivarozna metoda z naravnim rojenjem skupaj s skeptitizmom na te in druge protivarozne metode

Seveda bom lahko poskus podobne "rojne" metodo preganjanja varoj izvedel tudi v primeru, če bom pri volji (času in priložnosti), da ogrebem z drevesa pravi roj kakšne moje družine.

Takrat bom roj,- kot je itak vsakomur znano, vedno pa s kar precej sitnostmi - ogrebel v ogrebalnik in ga zvečer - spet po kar zahtevnem postopku - vsadil tja, kamor bom želel. Temu roju bom nato izrezal prvo pokrito čebelno zalego (podobno, kot trotovino), kamor naj bi šla vsa varoja iz roja. To bo treba še ugotoviti, če gre res ali pa se potuhne in čaka naslednjo čebeljo zalego pred pokritjem?!

Zelo kmalu po prvem roju bom moral še vedno močni družini preprečiti nadaljno rojenje. Kar zahteven opravek ugotavljanja, če je že izležena mlada matica in če je v takem primeru potrebno najti in odstraniti vse druge matičnike.
Ko pa se v izrojencu mlada matica spraši in prične zalegati, mu tudi izrežem vso pokrito prvo zalego mlade matice v upanju, da so v njej vse varoje iz te družine, tudi tiste, ki so se še porajale iz zalege stare matice.

Prednosti in pomanjkljivosti prvega ali drugega "rojnega" načina je vsakomur na dlani in na izbiri.
Vsekakor pa (še) ni nobene garancije, da je taka metoda povsem uspešna, da vsaj za eno leto zatre pogubne učinke varoj v družini. Preizkusimo, pa bomo videli in se sami prepričali.

Žal vsaj doslej še ni pri praksi naših čebelarjev nobene protivarozne metode, ki bi garantirala enkratni ukrep za vselej (s samoobrambnimi možnostmi ali sposobnostmi čebeljih družin zoper vsako varianto varoj).
Predpostavljam tudi, da ni nobene druge (vsakoletne ali za vselej) metode uničevanja varoj, ki ne bi prej ali slej izgubila svojo moč, ker bodo varoje proti njej našle svojo rešitev (s pomočjo selekcije ali odbire... oz. ?). Isto je na strani čebeljih prilagajanj (odpornosti) s selekcijo ali čem drugim.

Postajam torej kar precejšen pesimist in skeptik, da bo karkoli takega dokončno uspešno.
Preostane najbrž le rešitev v ponovnem (avtomatičnem) naravnem ravnovesju - če ga dopustimo ali omogočimo ali pričakamo..- torej pri "pametnem" sožitju čebel in varoj.

Realno pa je videti v našem svetu, ki ga je pričel vse siloviteje upravljati človek, uspeh le v stalnem menjavanju in izumljanju novih kratkoročno učinkovitih protivaroznih ukrepov - da se prepreči prilagajanje varoj na take , njim življensko ogrožujoče čebelarjeve posege.

Po možnosti taki posegi, ki bi imeli čimmanj ali nič stranskih učinkov. Te pa iščemo na vse kriplje, Včasih tudi slepa kura najde zrno.

MarjanD

Kako bi (najbrž) čebelaril, če ne bi imel ali hotel imeti zaklad in ne združevati panjev v poljubno veliko prostornino preko veh (AŽ-maksi metoda)?

V tem forumu aktivni "sotrudniki" čebelarimo vsak s svojo izvedbo panja in tem panjem prilagojenimi načini čebelarjenja. Panje in načine čebelarjenja tudi neprestano dopolnujemo, izpopolnujemo in spreminjamo, ker iščemo boljše rešitve.

Predstavljam pa ta način zato, da nekoliko zadovoljim tiste obiskovalce - te, za čuda tako močno obiskovane forumske "rubrike", ki čebelarijo na klasičen način z žnideršiči in ne morejo ali nimajo želja, da bi moje "AŽ-nadgradnje" posnemali.

Ena od neštetih različic je torej lahko tudi ta, za čebelarjenje samo v klasičnem - standardnem AŽ-panju, ki je kot tak - v osnovi - moj čebelarski "konjiček" (saj ima vsak svojega!).

.

Ker nerad lovim roje po drevju, bi jih kolikor mogoče preprečeval tudi v navadnem žnideršiču. To bi skušal doseči s stalnim viškom odkrite zalege, ki troši mleček (če ga je v družini preveč, sili, poleg drugega, družino na roj). Pomagala bi kar dva cela sata za prosto gradnjo in zaleganje trotovine (T1 in T2). Poleg tega prestavitev v sredo medišča, - nad matično rešetko - dva označena sata pokrite (najstarejše) zalege. Ko bi se zalega iz teh dveh satov polegla, bi ju zamenjal z novima označenima zaleženima, spravil pa bi poležena v shrambno omaro za kasnejšo uporabo v plodišču. Trotovska sata bi v teku dogodkov tudi nadomeščal s satniki s satnicami, da bi sledil istemu cilju in bi s tem še nekoliko obnavljal satje.

Če bi pa kljub temu prišlo do rojnega razpoloženja, bi prestavil zaležene sate - z matičniki in čebelami na njih - v petsatarja, da s tem razbremeni osnovno družino rojnega razpoloženja in vzredi mlado matico. .Matico bi pustil v osnovnem panju na dveh satih najmlajše zalege. Trotovskih satov ne bi več uporabil, pač pa namesto njih kakšno satnico v satniku, če bi bila dobra paša. Poleg tako zoženega gnezda bi bili prazni sati in krovna sata s pelodom . Vse pašne (vletene) čebele bi ostale v osnovni družini, nared za koriščenje paše.

Pred žrelo osnovne družine bi pripel "lesico". Predvsem za to, da bi se izognil pobegom morebitnih rojev, če me ne bi bilo pri čebelah in če bi šlo pri teh ukrepih kaj narobe, oz. ne po planu.

Vse to je pa itak narisano.

MarjanD

Protirojna metoda brez (začasne ali stalne) delitve družine

Ko zapazim, da je matica zalegla rojne matičnike:
- vstavim matično rešetko v pripeto lesico pred žrelom na rojenje pripravljene družine, da družina po kakšni moji napaki ne bi izrojila. Pregledam sate, ocenim starost najstarejših matičnikov in odstranim staro matico.

Ko so po predhodni oceni najstarejši matičniki pokriti:
- nekaj pokritih matičnikov previdno izrežem in vstavim v žične matičnice, ki jih vložim v izrezani del sata sredi gnezda. Vse ostale matičnike na satih odstranim.

Ko so se matice v matičnicah izlegle:
- Iz najbolj od čebel oblegane matičnice izpustim matico. Ostale dobre matice uporabim za naselitev prašilčkov (Zander). Odstranim matično rešetko iz ohišja lesice, da lahko matica zleti na praho.

MarjanD

Moj AŽ-maksi "trojček" v polnem " letošnjem obratovanju.

Ko je letos izjemoma dobra paša v tem času in so čebelje družine v "formi", imam že sedaj v panju polno medu. To je precej pred glavno pašo tega območja, ki je na lipku in morda še na smreki, (junija- julija). Te, z medom do vrha napolnjene in pokrite sate v vseh mediščnih in "sevisnih " etažah, prestavim postopno, brez čebel k manjši pomožni družini v njihova neuporabljena medišča. Nadomestim jih s praznimi sati v etažo nad gnezdom. Tudi ta družina namreč prebiva v takem, šestetažnem AŽ-maksi "trojčku". To naredim tudi zato, da jih ta družina varuje in v njih še kaj ponaredi do le enkratnega mojega točenja, ki se ga trmasto (z razlogi) oprijemljem in ga opravim šele po glavni paši.

Tako se "kunštvamo", vsak po svoje. In uživamo.

LP! Marjan

MarjanD

Oj ta "pre-čudna" slovenščina!

Smo v obdobju rojenja čebel in tudi tu se srečujemo s posebnimi besedami, ki so v stoletni rabi pri naših čebelarjih. Nekaj jih je tudi novih, za novoodkrite pojave.
Na primer:
družina sede na roj.
Obsedeli roj.
Matica v matičniku kvaka.
Ogrebsti roj.
Vsaditi roj.
ITD

Pa se zaustavim le pri zadnje navedenem pojmu (vsaditi roj), ki je tudi za koga zelo čuden, da ne rečem smešen.
Tako naši (morda samo gorenjski?) čebelarji govorimo, kar pomnim. Ampak tako tudi piše v naših slovarjih. Bodisi v "Slovarju slovenskega knjižnega jezika" ali v našem "Čebelarskem Terminološkem Slovarju".

Ju bom predstavil, da prihranim iskanje.
Spomnimo se pa lahko zelo pestre uporabe tega pojma (vsaditi), ki ni le botanično.
Vsaditi kaj v zavest. Zobni vsadek. ...Sicer pa v SSKJ to navajajo.
Seveda bi lahko, in tudi tako govore, ko spravljajo roj v nov panj, da roj nameščajo v panj. Da so roj vsuli v panj. Itd. Če komu to zveni lepše in bolj razumljivo, pa naj tako govori in piše. Nič ne de! Vprašanje pa je, če je drugače povedano prav tako povedno, kot vsaditi v panj. V panju se vsajeni roj namesti, se v njem razvija in sploh! Pa smo tam! Pri pravem izrazu - za marsikoga!

Iz Čebelarskega terminološkega slovarja:

Iz SSKJ:

MarjanD

Preveč vlage in toplote v panju

Odvajanje odvečne H2O ob močnih pašnih donosih, pa tudi višja temperatura v panju ob segretem zunanjem ozračju in sončnem obsevanju premalo toplotno izoliranih panjev, (kot je to primerno za čebeljo družino), sproži pri čebeljih družinah nagon po takojšnjem ukrepanju čebeljega superorganizma. Ta organizem (čebelja družina) mobilizira potrebno število čebel, ki so najbrž v fazi "hišnih" delavk, da s svojo ventilacijo pri žrelu opravijo z neprimerno vlago in temperaturo.

Čebelar jim pri tem lahko pomaga. Prikazal bom, kako to zgleda pri AŽ-panjih s katerimi čebelarim in čebeljim družinam ob močnih pašah in visokih zunanjih temperaturah pomagam. Izdatno jim namreč povečam žrelo z ostranitvijo premične letvice, ki je sestavni del tim. "ameriškega žrela".

Iz Knjige o čebelarjenju - oz. Sodobno čebelarstvo, kjer je o tem največ napisanega, povzemam nekaj tozadevnega teksta in pristavljam tudi sliko AŽ-panja s prednje strani, kjer se vidi premična letvica "ameriškega žrela", ko je vstavljena.

MarjanD

Moj predviden izbor ukrepov, v primeru, če sede čebelja družina na roj, jaz pa ne želim izrojitve družine

Primeri za moj AŽ-maksi "trojček". Dvoetažno zalegalno gnezdo je v srednjem panju. Ko matica zaleže rojne matičnike imam na izbiro tri načine rešitve rojne situacije A, B, C. Vse tri sem ob raznih prilikah že opisoval. Tu pa jih obnavljam na kratko in skupaj.

A
S pomočjo "lesice" se rojenje odvije samodejno, samo z manjšo asistenco čebelarja pred panjem. Brez izgube rojev in brez oslabitve čebelje družine. Družina na koncu rojnega poteka samodejno pridobi mlado, sprašeno matico. Kot pri pravem rojenju. Vsa "moč" čebelje družine ostaja skupaj, a zaleganje je prekinjeno za okoli tri tedne.

Moje delo pri tem je v bistvu samo pri rokovanju z "lesico". Najprej jo pripnem pred žrelo in jo ob koncu "jalovih"* rojitvenih dogodkov te družine spet odstranim ali dvignem le njeno matično rešetko.
Vse ostalo opravijo čebele same.
___________________________
* Roji skozi "lesico" so brezmatični. Samo v izrednih primerih, po večkratnih neuspelih poskusih izrojitve, se ne vrnejo k matici, oziroma nazaj v panj , temveč "obsede" za stalno na mestu prvega zgručanja na drevesu. Če se to primeri, rojne čebele ogrebem in jim po vsaditvi v nov panj dam matičnik ali sat najmlajše zalege, da si vzrede matico. Noben roj na ta način ne pobegne. Lahko sem v rojnem času veliko dni odsoten.

B
Z delitvijo družine na "rojni" del z matico in nekaj polegajoče zalege v gornjih dveh panjih ali štirih etažah (s prvotnim žrelom) in "izrojitveni" del s prestavljenimi zaleženimi sati, s par pokritih matičnikov v zamreženih matičnicah, v spodnjem panju. s svojim žrelom." Moč " posameznih delov družine je okrnjena. Skupna moč pa je neokrnjena, ker stara "rojna" matica neprekinjeno zalega, po sprašitvi mlade, pa zalegata obe v ločenih delih panja - do združitve po pašnem obdobju - kar skupno moč izdatno poveča.

Moje glavno delo pri tem je: poiskati matico, prestaviti zaležene sate, dati par pokritih matičnikov v matičnice in k prestavljenim zaleženim satom in dvakrat odstraniti vse druge matičnike.
Izleženo, najbolj oblegano matico izpustim.

C
Brez delitve družine, a z odstranitvijo matice in dvakratnim pregledom vsega satja v plodišču, da odstranim vse matičnike, razen par najlepših, ki jih dam v zamrežene matičnice. Ko se matice izležejo, najbolj oblegano izpustim, ostale uporabim drugje..
Tako, kot v varianti A, vsa "moč" čebelje družine ostaja skupaj, a zaleganje je prekinjeno za okoli tri tedne in dela je več, kot pri A.

MarjanD

Letošnji pričetek mojega "rojnega" čebelarjenja

Na vse kriplje si prizadevam, da mi moje čebelje družine - razen mojega ljubčka v kranjiču - ne bi sedle na roj in bog ne daj izrojile. Doslej mi to uspeva, a si ne delam utvar, da se situacija lahko čez noč spremeni. Kaj mislim takrat narediti sem zgoraj prikazal.

Roje kot take pa imam seveda rad, kot vsak čebelar, Kako silovito poprimejo za delo!
Če so pa še zgodnji - v maju - pa toliko bolj! "Roj maja vreden voz sena, junija kos mesa, julija pa nič ne velja" - je staro čebelarsko reklo z veliko resnice.

Pa sem takega prav danes le doživel! Še celo malo pričakovanega in ob še močno oblačnem vremenu, ki pa se je nato kmalu zjasnilo. So rojne čebele to zaslutile? Saj sicer v takem vremenu ne grejo na dolgo pot v od njih izbrano bivališče?

Nenadoma sem zališal nad sabo, pri hoji po vrtu, znan šum letečega roja.Takoj sem vedel, da je usmerjen v tisti "lovilni" panj, ki so ga prav danes močneje obletavale oglednice. Zanimivo, da so njegove oglednice obletavale v manjši meri hkrati tudi druge, nastavljene. Ko je roj po eni uri končal vseljevanje v panj, oglednic v drugih panjih ni bilo več.

Užitek in udobnost za čebelarja, je pri takem "rojnem čebelarjenju" prvovrstna! Saj ga večina od vas že pozna! Odpade stražarjenje, ogrebanje in vsajanje. Pa še tak roj ni oslabel nobene družine v čebelnjaku...

Naj par slik ta dogodek prikaže z malo besed.

Prve rojne čebele "priletelca" se vseljujejo v panj, ki so ga izbrale njegove oglednice in ga vanj tudi privedle. Čudo!

Tak dogodek je (vele)zanimiv tudi za nečebelarja. Vse naokrog vselitvenega panja posedajo rojne čebele, utrujene od potovanja in nekoliko tudi premražene zaradi oblačnega vremena.

Roj je na višku vseljevanja v panj.

Jaz pa sem ves čas - kar dobro uro - bil prav tesno pri "dogodku". Čebele sem iz gruče pod panjsko brado kar z golo roko zajemal in jim pomagal hitreje v panj. Kot bi popolnoma pozabile na svoja skeleča žela!

MarjanD

ARNIKA

Kot zanimivost, ki ni čebelarska. Spada pa posredno na področje "čajčkov", ki naj pomagajo na zelo preprost, poceni in ob zadostni pomoči zaupanja tudi na razmeroma učinkovit način pomoči pri raznih zdravstvenih fizičnih tegobah.

Namočena v alkoholu razkužuje in zdravi rane in razne kožne nadloge. Včasih res, včasih pa malo zaspi. Nič ne de! brez nje ni naše hišne lekarne!

Rastišče in točen čas njenega razcveta je posamična skrivnost - kot rastišče gob.

Takole zgleda čudodelkinja:

MarjanD

Ko "vsak štor medi" in se čebele spet ogledujejo opustelo čebelje bivališče v stari lipi na Dunajski cesti.

Moj ata je med drugim vedel (tako, kot vsi takratni stari čebelarji), da so bila leta, odlična za bero čebeljih paš, ko je "medil vsak štor".

Jaz tega nisem doživel (vsaj ne dobesedno). Letos se pa morda kaže na kaj takega? Vidim že dalj časa, da je po drevju in grmovju nenavadno veliko uši, ki izločajo sladko, lepljivo "mano". Čebel na tako oblitem listju sicer nisem opazil - morda imajo preveč nektartske ponudbe? Morda pa je ta "mana" le preveč gosta in bi rabila zmehčanje iz rahlih padavin?
Kakorkoli.

Morda pa bo letos spet priletel roj v duplo lipe (lipka), v katero se je lani prepozno naselil roj in pozimi odmrl? Kakšna čebela si ga spet ogleduje!

MarjanD

"Roj maja vreden voz sena..."

Kratka reportaža ogrebanja in vsajanja mojega roja iz kranjiča, ki ga imam kot živ muzejski primerek.
Roj iz prostorninsko razmeroma majhnega panja seveda ne more biti velik. Je pa kar soliden - in "majski"! Vsadil sem ga zaenkrat v zožen AŽ-panj na pet satnic.

Opomba:
Čebele iz roja, ki ima matico, so takoj čvrsta skupnost, čim izleti roj iz panja. Kamorkoli se namesti tak roj, ostanejo skupaj vse rojne čebele.
Lahko jih takoj vsadim tik ob družino iz katere so izrojile, pa se nobena ne vrne v rodno družino.
Ni treba roj imeti v kleti tri dni, tako kot umetno narejeno družino, da se odvadi prejšnje lokacije.
Jaz roj že čez par ur njenega počitka v kleti, vsadim v nov panj in je vse OK.

MarjanD

Razširjanje čebeljih družin v (AŽ) panjskem prostoru

Pri kakšni moji manjši družini si pomagam s postopnim širjenjem panjske prostornine. Skladno z razvojem družine in pašnimi razmerami.
Najprej mora družina seveda postopno napolniti spodnjo ("plodiščno") etažo. Nato pa je čas za postopno odpiranje gornje (mediščne") etaže. Tako je pri meni, če se primeri, da imam le pomožno družino v navadnem ("standardnem") AŽ-panju. Sicer imam panje povezane v AŽ-maksije, bodisi kot "dvojčke" ali "trojčke".

Če rabim novo satje, taki družini postopno dodajam tudi satnike s satnicami. Na primer tako, kot prikazujem v risbi. Pri tem pa je poleg zadosti čebel potrebna tudi paša - bodisi v naravi ali pa v pitalniku.

MarjanD · Objavljeno: 03 Jun 2015 17:09 Naslov sporočila:

Zahvala

Marko, kar tule hvala za prijateljski "pogovor"! Škoda, da so tudi v tem forumu, ki je toliko obetal, taki pogovori med nekoliko drugače mislečimi bolj izjeme, kot pravilo.

Kaj je že napisal naš "kanadski" Francel - (moj rojak z Jesenic) - v nekem drugem forumu, ko ga je zapustil?

"Napisal sem nekaj vrstic in jih gor obesil... Toda, zal, sem se pa premislil.
Zelim ti da imaš stvari pod svojo komando...
Za ostale ki bojo tole čitali pa moram dodat da je pri nas razlika med satjem u mediščih/nakladah in satjem u plodiščih in le-te se pa niti u sanjah ne pomeša...

In the end
we will remember,
not the words
of our enemies,
but the silence
of our friends...

(Martin Luther King, jr.)"

MarjanD · Objavljeno: 03 Jun 2015 17:39 Naslov sporočila:

Rojna blaženost

Ta je pri meni ob prihodu "priletelca". Topot letos št. 2.
Dan prej so oglednice - iskalke - po poročilu mojega prijaznega soseda - že močno obletavale nastavljen panj (zaklado) na čebelnjakovi polici.
Danes pa sem videl, da res zelo močno, kot bi bila družina že naseljena.
Nato se je odvijalo po "planu". Proti poldnevu so oglednice na hitro skoraj vse izginile. Malo za tem pa je privršal roj in se spet skoraj celo uro vseljeval v panj, ki ima le par manjših žrelnih odprtin.
Res uživaško!

Kaj bi opisoval, naj raje spregovore slike.

[img]http://shrani.si/f/1h/NJ/4Lm8N6Df/1/resize-of-

MarjanD · Objavljeno: 04 Jun 2015 08:53 Naslov sporočila:

Poapnela zalega

Kot, da ne bi bilo dovolj varozne nadloge, se je v zadnjih letih pojavil izbruh poapnele zalege.
Namreč, vse odkar čebelarim, do zadnjih let, nisem niti poznal, kaj šele opazil pri svojih čebelah otrdelo, nespoznavno gmoto v zaleženih celicah in ta belkast "pesek" in črnkast "prah" na panjskih podnicah in "pesek" pred žreli - kamor ga prenašajo čebele ob čiščenju celic.
Tudi od drugih čebelarjev nisem zasledil takih opažanj.

Treba bo razmisliti, kaj se je v zadnjih letih spremenilo, da je povzročilo ta izbruh.
Lažje bi bilo najti vzrok, če se ne bi to pojavilo (zaenkrat) le pri nekaterih družinah, ki so ves čas "obravnavane", kot vse druge.
Tudi pri lokaciji panjev teh napadenih družin ni videti nobenega pravila.

Edini sum vidim pri tem, da so te družine nekoliko zaostajale pri razvoju in so bile zato morda manj odporne proti tej nadlogi?
Spomniti se pa moram, da so take (slabše) družine obstajale vedno v čebelnjaku, pa ni bilo poapnelosti!

Še najbolj verjetna se mi zdi varoja in njeno zatiranje v kombinaciji z manj odpornimi (slabše razvijajočimi) družinami?!

Dokler varoja ne izgine sama po sebi (kot minljiva epidemija) - tako ali drugače, brez kemije ali v ta namen neprimernih posegov v družino, zaenkrat ni videti v praksi drugih povsem učinkovitih "proti-apnelih" pomagal. To piše tudi v literaturi.
Vsaj jaz jih ne poznam. Iščem jih pa še naprej. Saj upanje (naj) umre zadnje.
Torej za sedaj vidim rešitev le v odstranitvi napadenih družin. Vsaj, dokler so to le posamični primeri. Hudo bo, če bodo postali splošni.

***

Ugotoviti moram še tudi z vprašanjem na izvedence, če je mogoče z žveplanjem proti voskovni vešči, hkrati tudi razkužiti satje iz družin s poapnelo zalego v shrabni omari? Morda tudi v notranjosti izpraznjenega okuženega panja?
Logično se mi zdi, da je to možno, če je plinjenje z žveplom uspešno pri kletarstvu - lesenih vinskih sodovih. zoper plesni..?! Tudi poapnelost zalege namreč povzroča plesen!
Škoda, da žveplo v trdi obliki ne deluje (zadostno ali prav nič?) pri PZ. Navajajo pa veliko drugih primerov take uporabe pri varstvu rastlin in drugod.
Vsekakor se raziskovalnega dela pri čebelarjenju ne zmanjka!

Žalostno stanje po desetih dneh pred pomožnim spodnjim žrelom s poapnelo zalego napadeno družino (ki ima odprto tudi glavno zgornje žrelo).

MarjanD · Objavljeno: 07 Jun 2015 10:34 Naslov sporočila:

Ob čebelarjenju tudi duševna hrana

Vsebina prejšnjega sestavka je turobna. Najnovejše stanje te vrste s PZ se sicer pri mojih par okuženih družinah izboljšuje spričo nekih mojih novih eksperimentiranj. Vendar izkušnje kažejo, da se ni prezgodaj veseliti.

Veselje se pa ponuja ob mnogih drugih čebelarskih dogodkih in stanjih.
Ko se čebelje družine obnašajo ne le po njihovih željah, temveč tudi po čebelarjevih.
Ko zamedi v naravi, in se v teh dneh tudi tukaj proti glavnim virom medenja sproža snop pašnih čebel, kot bi jih streljal s šibrovkami. Vse je veselo, tudi čebelarjevo srce. Ko paše ni, letajo pašne čebele na vse strani. Takrat so bolj postni dnevi.

Vendar tudi v "postnih" dneh čebelar lahko uživa s klopce ob počenjanju čebel na panjskih bradah in se mu pasejo oči po znanih, a vedno znova zanimivih in sporočilnih slikah na panjskih končnicah.

Tudi jaz imam nekaj takih, pa bi jih imel rad še več, ko bi le bil v tej smeri bolj podjeten.

Vendar tudi to, kar imam kot začasno pritrjeno na panje, ponuja svojevrstno duševno hrano.
Nekaj kopij nekdanjih panjskih končnic za kranjiče - originali so preveč dragoceni, da bi po naravni poti usahnili na prostem. Nedokončan poskus, da bi z najnovejšo simboliko obogatil to "slikarsko galerijo" na prostem, kot jo omogočajo naši čebelnjaki.

Torej zamaknjen počitek na čebelnjakovi klopici ob vsem tem kar se tam ponuja!

Moj nedokončan poskus prenosa podobe na ploščo panjske končnice.

Povzemam iz literature (Veneti, naši davni predniki):
Črni panter - star slovenski grb (najstarejši karantanski).

"Panter je bil v zgodnjem krščanstvu simbol Kristusa, ker je o njem obstajala legenda, da širi iz nosnic silno sladek vonj, ki privablja od blizu in daleč vse živali..."

Torej tudi čebele - pa je tu še en razlog moje upodobitve.

"Črni panter je bil grb slovenske Karantanije in nam je zgodovinsko izpričan med prvimi grbi v Evropi."

MarjanD · Objavljeno: 08 Jun 2015 09:10 Naslov sporočila:

Čebelja družina, panj, paša in - tehtnica

Da ne bom preveč dolgovezil:

V objavi gibanja (čebelarskih) tehtnic v zadnjem mesecu dni (priobčeno v 6. št. SČ 2015), je bil zabeležen zanimiv podatek:
Čebelja družina na tehtnici z Bleda je pridobila v tem času na teži dobre 4 kilograme.
Družina merjena v Prekmurju (Mali Bakovci) pa v istem času skoraj 42 kilogramov.
Razlika je okroglo deset-kratna!

Zanemarim vse dileme, kako se to meri. Zame je važno dejansko stanje v mediščih. Slabše razvite družine mi v tem času res niso prinesle bog ve koliko medu. A lačne niso bile in nov med se sveti na vseh satih.
Popolno razvite družine v povečani panjski prostornini AŽ-panja (pri mojem "zakladnem" in predvsem "maksi" čebelarjenju), pa so v tem mesecu dni namesto statistično označenih štirih kilogramov, povečale zalogo medu daleč preko te količine. Ker jih ne tehtam, lahko samo ocenim, da so polne medu ene "maksi" družine ("trojčka"), kar tri mediščne devetsatne etaže in veliko medu tudi v satih dvoetažnega plodišča! Na razpolago imajo trenutno še "samo" eno etažo z delno nanešenim medom in popolno pokrtje z medom tistih nekaj satov, ki to še nimajo. Moral bom pred mojo glavno pašo na lipku in smreki nekaj storiti - ali prenesti najbolj medene sate (popolnoma pokrite) v etaže slabše razvitih družin, ali pa se lotiti točenja. Načrtoval sem sicer samo enkratno točenje v sezoni, ker ne maram preveč tega opravila, čeprav je "sladko". Pač ne čebelarim "na med"! Sila kola lomi!

Torej! Podatke s teh uradnih tehtnic je treba prav razumeti. Vsaj v mojem primeru te merjene količine veljajo približno za zelo skromno razvite družine s plodiščem v eni etaži - jaz jih prištevam kar med slabiče.
Polno razvite družine - tudi po potrebi s čebelarjevo pomočjo - pa v mojem primeru tudi v tako slabih merjenih pašnih pogojih tega meseca (4 : 40), nič ne zaostajajo za tistimi na najboljših spomladanskih pašah! Pri meni namreč ni akacijske in ogrščinske paše!

Logično je, da je pri tem odločilna razlika med "slabiči" in polno razvitimi
(" maksi") čebeljimi družinami.

Na skici je trenutno stanje pri moji AŽ-maksi ("trojčku") družini. Na Bledu, kjer je "uradno" zabeležen slab donos medu v primerjavi z večino drugih merskih postaj.
Zanimivo in "protinaravno" je, da čebele pri taki rabi AŽ-panjev kopičijo med ob pomanjakanju prostora v zgornjih mediščnih etažah, tudi v spodnjih etažah, pod zalegalnim gnezdom! Lahko pa tja tudi sam prestavim " v shrambo" - pred točenjem - kakšen sat poln medu.

MarjanD · Objavljeno: 15 Jun 2015 10:39 Naslov sporočila:

Par predpočitniških sličic mojih čebel

Tretji priletelec je res priletel

Komaj sem postavil na poličko čebelnjaka novo "lovilno" zaklado, so to priložnost odkrile rojne oglednice in roj se je samodejno vselil vanjo. Sedaj letajo iz nje, kot "zmešane" - se pravi zelo številčno in že prinesejo tudi obnožino. Na polici je zmanjkalo prostora - morebitni novi priletelci bodo morali na drugo - "rezervno" mesto. Vendar sedaj mislim, da je najhujši naval rojenja mimo, ker se bo vsak čas pričela tu pri nas glavna paša na lipku. V Lj. vidim, da že cveti, na Bledu še ne.

Ta tretji priletelec se je "tajno" vselil v lovilno zaklado nad soho (Florjan)

Vročina, žrelo, senca

Zadnje dni je bilo vroče - ne le nam, temveč tudi čebelam. Mi si pomagamo s senco in pivom - kaj pa čebele?
Od "nekdaj" so čebelam v sodobnih panjih ob takih prilikah pomagali z bolj odprtimi žreli. Bez skrbi, da bi jih odprle čebele same, če bi jim bilo to mogoče. Ti sodobni panji imajo tim. "ameriško" žrelo. Saj vemo, kakšno je. Ni brez razloga!
Ker so panji (AŽ) v čebelnjakih in s tem tudi v senci, jim je (čebelam) toliko lažje.

Pogled slozi ohišje "lesice" v odprto "ameriško žrelo

Čebelja družina na tehtnici v "zakladnem" AŽ-panju

Najprej smešnica o izrazu "zakladni". Ko je prevajal ekspert za angleški jezik (očitno nečebelar) povzetek članka v angleščino, je prevedel izraz "zakladni AŽ-panj" v "treasury AŽ-hive". Morda se je poslužil kar avtomatskega prevajalnika, ki seveda prevaja prav tako. Meni se sicer zdi ta prevod tudi v redu, saj mi je čebelarjenje tudi v tej AŽ-panjski kombinaciji posebno bogastvo.
No, sedaj se tudi v naših najbolj skromnih letošnjih pašah (glede na vrsto, v drugih krajih objavljenih gibanj tehtnic) panji polnijo medičine. Moj devetsatni AŽ-panj s pripeto zaklado je tik pred rekordno zabeležen težo. Moja stara panjska tehtnica namreč lahko zvaga le težo 100kg. Sedaj pa je samo par kg manj. Bo kriza!

MarjanD · Objavljeno: 16 Jun 2015 06:01 Naslov sporočila:

Še o blejskih meritvah medenja (donosa)

Primerjam petdnevne podatke o meritvah gibanja tehtnic na petih lokacijah na območju Bleda, pod kontrolnimi panji čebeljih družin. (od 9. do 14. junija 2015)

"Uradno":
Bled .............1.5 kg
Bled 2...........1.9 kg
Bled 3...........1.7 kg
Bled, Bodešče
....................7.9 kg

Moje merjenje na moji lokaciji:
......................8.0 kg

Očitno tem razlikam botrujejo različne kondicije testnih čebeljih družin in mikrolokacijske razmere pašnih prilik, predvsem bližina gozda.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli