Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Marko

Katerega spiska ?
Misliš na prevod še ostalih desetih razlik ali na kaj drugega ?

klopotec

Teko smo tudi mi razmišljali. V glavnem.
Ne vem pa, da bi se divje čebele premeščale. Kaj je s tem mislil?
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko

"Colonies experience infrequent vs. sometimes frequent relocations" in še "Nest-site relocations are rare."

Zgolj ugibam: morda zaradi napada kakšnega sovražnika. Ampak ni bistveno. Tudi, če se nikoli ne 'premestijo' druga. Je še toliko večja razlika med 'oskrbovanimi' in njimi, ki so na istem mestu.

Marko

Izbrisano po objavi 20 točk na enem mestu.

klopotec

Saj ni kaj dostiza debatirat. To vse drži.

Jaz bi dodal, da je po mojem občutku na našem koncu prenaseljenost gojenih čebel.
Če bi naša pokrajina izgledala kot predrecimo 500 leti, ali pa še mnogo bližje sem, bi še mogoče šlo, zdaj pa so cvetoči travniki izginili, vse kosimo do daske in raznovrstne hrane je premalo. Čebelar pa na vsakem vogalu.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko

klopotec

Rojenje po Seeleyu.
A bi pustil tudi drugi, eventualno tretji roj?
Ali bi dovolil samo prvega in ostale preprečil?
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko

Ne vem, kaj bi on naredil.
Jaz ne bi preprečeval drugega ali tretjega - razen, če bi potreboval več družin.
Potem bi izroejnca razdelil na dva dela, morda tri, če bi rojila res močna družina.

klopotec

Verjetno je za predebatirat, kaj je bolje za obstoj družine.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

lakotnyk

marko ne pozabi na nadaljevanje prosim. Very Happy

_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

Marko

Ups, če nekaj točk je menda res ostalo Sad

.

lakotnyk

marko

tisti "danes" je bil pred tremi tedni. Very Happy

_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

Marko

Kako hitro čas beži Smile

. Nič ne obljubim .... se bo že videlo.

klopotec · Objavljeno: 05 Jul 2017 10:09 Naslov sporočila:

Marko, čas še vedno beži.
Danes, včeraj, sem ponovno prebral celo temo in moram se ti ponovno zahvaliti, da si za nas vložil toliko truda.
Zapisanih je veliko pomembnih stvari, ki temeljijo na raziskavah in dokazih.

Ne vem če je Marjan bral to temo.

Tako kot Zlatko, sem tudi jaz bil letos precej okupiran z nekimi deli.
Zdaj grem konec tedna malo na morje, potem pa bo časa več in grem v gozdove. Poiščem lokacije za spomladi.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko · Objavljeno: 05 Jul 2017 13:35 Naslov sporočila:

Marko · Objavljeno: 06 Jul 2017 07:14 Naslov sporočila:

Preveč dela je bilo, zvečer pa me je čakala še ena žehta za zlikat ... Sad

klopotec · Objavljeno: 06 Jul 2017 07:47 Naslov sporočila:

Boš že.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko

10.8.2017

Na enem mestu sem končno združil (amaterski) prevod vseh 20 točk - razlik.
Naj nam bo v stalen poduk na naši poti.
Marko

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

dr. Seeley v enem od člankov, objavljenih tudi v letošnji marčevski številki revije American bee Journal, navede 20 najpomembnejših razlik med divje živečimi čebeljimi družinami in tistimi v čebelarjevi 'oskrbi'.

V uvodu pa pravi: "Kot nekdo, ki je posvetil vso svojo znanstveno kariero čudovitim notranjim mehanizmom medonosnih čebel, me zelo žalosti, ko vidim, kako temeljito in celo vedno bolj konvencionalno čebelarjenje kvari, moti in vedno bolj ogroža življenje čebeljih družin."

Medtem se je razvila tudi (in predvsem zasebna) debata o teh točkah.
Naj še enkrat poudarim, da gre za opisovanje RAZLIK med divje živečimi in oskrbovanimi družinami, torej na eni strani samooskrbovanimi in na drugi strani čebelarjevimi.

Težko bi rekel, da gre tu za mnenja ampak večinoma za dejstva, ki jih dr. Seeleye pretežno argumentira tudi z opravljenimi raziskavami. Avtorji in leto so navedeni na koncu vsake točke.

P.S.
Fotografije sem dodal sam in niso dell članka dr. Seeley-a

DIVJE DRUŽINE : OSKRBOVANE DRUŽINE

"Divje in oskrbovane družine živijo danes pod zelo drugačnimi pogoji, ker mi, čebelarji, podobno kot vsi kmetovalci, spreminjamo pogoje, v katerih živijo naše 'rejne živali', da bi povečali njihovo produktivnost.
Žal te spremembe življenjskih pogojev živali pogosto povzročijo le njihovo večjo podvrženost škodljivcem in povzročiteljem bolezni."

Sledi 20 pomembnih razlik med divje živečimi čebelami in oskrbovanimi, prepričan pa je, da lahko vsak razmisli še o kakšni.

1.
Divje družine SO genetsko prilagojene okolju (klimi in flori),v katerem živijo. S prodajo umetno vzgojenih matic in prevažanjem čebel na večje razdalje silimo čebele, da živijo v okolju, ki mu niso prilagoje.
Raziskava (Búchler 2014, Evropa) je pokazala, da družine z maticami iz lokalnega okolja živijo dlje kot tiste z maticami iz drugih okolij.

2.
Divje družine živijo zelo oddaljene ena od druge, oskrbovane se stiskajo v čebelnjaku ali na stojišču, na kamionu itd. .

Oskrbovane se tako soočajo z veliko tekmovalnostjo za hrano v okolju, večje je tveganje za ropanje, nastopajo pa tudi težave pri reprodukciji (združevanje rojev, napačen izbor panja pri vračanju matis s prahe ...) .
Verjetno najbolj škodljiva posledica pri natlačenih družinah pa je pospešen prenos povzročiteljev bolezni in škodljivcev med družinami (raziskava Seeley & Smith 2015).

3.
Divje družine živijo v relativno majhnih 'votlinah' v primerjavi z oskrbovanimi. Tudi to (enako kot kopičenje družin na enem mestu) izjemno spreminja ekologijo medonosnih čebel.
Oskrbovane čebele imajo v panjih z veliko prostornino možnost shraniti enormne količine medu, a tudi zelo redko rojijo, kar slabi naravno selekcijo za močne, zdrave družine.

Družine v velikih panjih prav tako veliko bolj trpijo zaradi škodljivcev, kot je varoja (Loftus & ostali, 2015).

4.
Plodišče divjih družin je močno 'prevlečeno' s slojem propolisa, v oskrbovanih družinah ga skorajda ni, kar družine drago plačajo v obrambi
proti povzročiteljem bolezni.
Npr.: delavke iz oskrbovanih družin (brez plašča propolisa) so se prisiljene mnogo bolj ukvarjati z izboljšanjem imunskega sistema (sinteza antimikrobnih peptidov) v primerjavi z delavkami divje živečih družin (Borba & ostali, 2015).

5.
Divje živeče družine imajo debele stene bivališča v primerjavi z oskrbovanimi. Gre za veliko razliko v energetski porabi pri termoregulaciji, še posebej pozimi.

Povprečno so toplotne izgube v bivališčih divje živečih družin 4 do 7x manjše od tistih v standardnih lesenih panjih (Mitchell, 2016).

6.
Divje živeče družine imajo majhne in visoko ležeče vhode v primerjavi z oskrbovanimi družinami, kjer prevladujejo spodnji in večji vhodi (žrela).

Večja žrela je težje braniti in lahko zmanjšajo zimsko preživetje ...

7.
Divje živeče družine imajo precej več trotovskega satja v primerjavi z oskrbovanimi družinami (10 - 25% : < 5%) .
Oskrbovane družine, v katerih je manj trotov, prinesejo več medu, razvoj varoje pa je počasnejši (Seeley, 2002), hkrati pa je močno oslabljena naravna selekcija za zdrave družine (prenašanja genskih lastnosti preko trotov).

8.
Divje živeče družine imajo stabilno, stalno ... strukturo gnezda, oskrbovane ne. Rušenje strukture gnezda ovira normalno delovanje družine.
V naravi uredijo medonosne čebelje družine svoje gnezdo v natančno 3D strukturo: kompaktno plodišče, obkroženo z zalogami cvetnega prahu in nad njim zalogami medu (Montovan 6 ostali, 2013).

Čebelarji pa stalno posegajo v strukturo gnezda z npr. vstavljanjem praznih satov v plodišče; tako ovirajo (rušijo) tudi procese termoregulacije in motijo organizacijo življenja družine (zaleganje jajčeč in shranjevanje zalog cvetnega prahu).

9.
Premiki divjih čebeljih družin so zelo redki v primerjavi z oskrbovanimi. Po premiku čebele potrebujejo nekaj časa, da spoznajo novo lokacijo, prinosi v naslednjem tednu po premiku so manjši od tam že prej živečih družin (Moeller, 1975).

10.
Življenje oskrbovanih družin je pogosto moteno v primerjavi z divjimi družinami.
Pogosto odpiranje panjev, uporaba dima, manipulacije s sati itd. so pri oskrbovanih družinah nekaj vsakdanjega.

Primerjava (Taber, 1963) družin z rednimi posegi in brez njih je pokazala, da so družine, pri katerih so bili opravljeni posegi, prinesle 20 do 30% manj medu.

11.
Družine divje naseljenih čebel se spoprijemajo z znanimi boleznimi, oskrbovane z novimi.
Zgodovina uči, da so se medonosne čebele v naravi soočale le z paraziti in patogeni, s katerimi so bile dolgo v oboroženi tekmi, kot se je izrazil dr. Seeley. Vspostavilo se je torej nekakšno ravnovesje v preživetju med njimi.
Ljudje smo vse to spremenili, ko smo sprožili globalno širjenje npr. varoje iz vzhodne Azije, malega panjskega hrošča iz podsaharske Afrike, poapnele zalege iz Evrope ...
Samo širjenje varoje je potegnilo za sabo propad milijonov čebeljih družin.

12.
Divje družine imajo na voljo raznolik (pester) izvor hrane, oskrbovane pogosto enoličnega.

Mnoge oskrbovane družine pripeljejo na 'opustošene' kmetijske ekosisteme (nasadi mandljevcev, prostrana polja oljne repice ...), kjer imajo čebele na voljo le malo različnih vrst cvetnega prahu in enolično hrano.
Raziskava (Di Pasquale & ostali, 2013) je pokazala, da so delavke živele dlje, če so imele na voljo CP več vrst rastlin.

13.
Divje naseljene čebele imajo na voljo le naravno hrano, oskrbovane dobivajo tudi 'umetno'. Čebelarji uporabljajo nadomestke cvetnega prahu za zgodnje pomladno stimulacijo zaradi želje po večjih donosih. Posledica: čebele-delavke slabših kvalitet (Scofield in Mattila, 2015).

14.
Oskrbovane družine so bolj izpostavljene novejšim strupom, med katerimi so najpomembnejši insekticidi in fungicidi. To so snovi, za katere čebele niso imele dovolj časa, da bi razvile razstrupljevalne mehanizme.
Danes so čebele izpostavljene vedno daljšemu seznamu pesticidov in fungicidov, katerih sinergisjki učinki povzročajo okvare na čebelah (Mullin & ostali, 2010).

15.
Divjje naseljene družine niso podvržene 'zdravljenju' proti boleznimi, oskrbovane praktično vedno. Posledica: motimo, vtikamo se v naravni spopad med gostiteljem in parazitom, med medonosno čebelo in njenimi povzročitelji bolezni in paraziti.
Tako nenehno slabimo naravno selekcijo na odpornost proti boleznim. Zato ne preseneča dejstvo, da je velika večina oskrbovanih družin v Severni Ameriki in Evropi praktično neodporna na varojo, na drugi strani pa populacije divje naseljenih medonasnih čebel na obeh kontinentih, ki so razvile močno odpornost (Locke, 2016).

16.
Divje naseljene družine niso vir cvetnega prahu in medu za potrebe človeka kot je to primer z oskrbovanimi družinami.
Slednje naseljujejo praviloma velike panje, zato jih je več in so bolj 'produktivne'. Po drugi strani pa niso prave za razmnoževanje (rojenje) in zato z manj možnostmi za razvoj naravne selekcije čebeljih družin.
Velika količina zalege v velikih panjih jih naredi zelo dovzetne za nagel razvoj varoje in drugih bolezenskih stanj, ki nastajajo v zalegi.

17.
Manjko čebeljega voska močno občutijo oskrbovane družine, divje praviloma nikoli. Odstranjevanje (zamenjava voska o.p. M) povzroči resno energetsko obremenitev družine. Učinkovitost ustvarjanja voska (primerjava teža-teža) iz sladkorja je v najboljšem primeru 0.10 (podatki Weis 1965 in raziskava Hepburn 1986).
Vsak družini odvzet funt (približno 0,5kg) voska jo 'stane' približno 10 funtov (skoraj 5kg) medu, ki zato ni na voljo za druge potrebe - npr. zimsko preživetje).

Energetsko najpotratnejši način (obremenitev) pridobivanja medu je odvzem satja z medom in njegovo stiskanje (ali pa uživanje medu v satju).
Mnogo manjšo obremenitev zato predstavlja klasično točenje, kjer se odstranijo le voščeni pokrovčki.

18.
Divje družine same izbirajo ličinke, ki jih bodo uporabile za vzrejo matic (rojenje). Ko čebelarji presajajo (cepijo) dan stare ličenke v umetno narejene lončke (matičnike), preprečijo čebelam izbiro ličinke, iz katere bi zrasla matica.

Ena od študij je pokazala, da celo v zasilnih matičnikih niso naključno izbrane ličinke, ampak iz posebej izbranih 'linij'.

19.
V divjih družinah je trotom vedno omogočeno, da se v borbi (tekmi) dokažejo pri oploditvi matic. V programih umetnega oplojevanja trotom ni potrebno tekmovati med seboj, da bi dokazali svojo vitalnost. To slabi selekcijo - do izraza ne pridejo troti z najboljšimi geni.

20.
Trotovske zalege v divjih družinah nihče ne izrezuje, kot je to običajno v oskrbovanih družinah zaradi nadzora nad varojo ('biotehnični ukrep').

Izrezovanje trotovine pomeni delno kastracijo družine in na ta način tudi hudo poseganje v naravno selekcijo zdravih, močnih družin, ki bi vzrejale dovolj trotov.

klopotec

Ponovno prebral.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

MatejM

Lahko se zamislimo, kaj vse počnemo in kaj to početje pomeni...
Hvala Marko za prevod in zapis.

LP,
mm

klopotec

Človek mora vedno in v vseh pogledih razmišljat kaj počne in popravljat, odpravljat napake.
Preveč katastrofično pa tudi ni dobro gledat sodobnega čebelarjenja.
Seveda so skrajni primeri, ki so res katastrofa.
Imamo pa v slo tisoče malih čebelarjev, ki čebelarijo v až panjih, ki so majhni panji in je v njih kar veliko rojenja. Z monokulturami ni takih težav, ker je slo razdrobljena s parcelami, razgibana in raznolika. Ti čebelarji resda prevesijo kak sat, ampak to ne bo ogrozilo vrste. Kot tudi ne uporaba dima.
Včeraj sem gledal ivanove filme i on kar precej pokadi čebele. Ampak potem lahko dobro opravi, kar si je pač zamislil.
Slovenski mali čebelar, ki opravlja zelo pomembno delo z vzrejo čebel in z njihovim vplivom na okolico, je pač podedoval to kulturo čebelnjaka. Ampak ne pozabimo. Ko ni bilo varoje, je bil to čisto v redu način držanja čebel. Slovenec je varčen, praktičen in čebelnjak mu je odgovarjal. Danes je res bolje družine imet narazen, ampak slovenci gotovo ne bodo kar naenkrat razbili čebelnjakov.
Druga zgodba so veliki čebelarji, ki svojo delovno, čebeljo silo kar naorej prevažajo, zbito skupaj na tovornjakih. To pa je slaba praksa, ki že precej spominja na ameriške vlačilce z nekaj sto panji.
Tako da, malo je treba rečt, da tisoče slovenskih malih čebelarjev opravlja koristno delo. Slabo je to, da jih v pest dobijo razni, ma saj veste kateri veliki slovenski stručkoti in potem mali sprejemajo vse njihove prakse, dobre in tudi slabe, ki bi se jim pri 10 ali 20 panji lahko izognili.

Sicer pa ja, vse teh 20 toč je treba stalno imeti v mislih. Hvala Marko.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko

Pred nekaj dnevi sem gledal en prispevek na TV o šolskem čebelarskem krožku.
Mladi čebelar je v kamero povedal stvari, ki jih je naučil (tudi v prispevku pokazan) mentor. Mislim, da je hkrati tudi predsednik tamkajšnje ČD. Res sem pozabil, kje je to bilo.

V spominu pa mi je ostalo nekaj o tem, kar je povedal mladi čebelar:

- družini moramo dati v gradnjo satnice
- ukrepati moramo, da čebele ne rojijo
- zdraviti jih moramo proti varoji
- konec poletja moramo družino nahraniti s sladkorjem, da lahko preživi zimo
- ...

Istok, strinjam se, da množica majhnih čebelarjev opravlja koristno delo.
Žal pa počne tudi praktično vse, kar je zajeto v teh 20 točkam, razen stvari, ki se nanašajo na velike prevozne čebelarje.

Seveda se le redki med njimi ukvarjajo z umetno vzrejo matic, so pa njihovi naročniki, sicer bi vzrejevalci ostali brez dela.

Hočem reči, da velika večina malih čebelarjev pluje s tokom generalne usmeritve in teh 20 točk je predvsem v opomin, kje vse lahko vsak vsaj v neki meri spremeni svojo prakso. Za dobro čebel in včasih na račun manjših 'pridelkov'.

Čebelnjaki pa bodo še dolgo olepševali našo krajino. Le naj bodo.

koščak

Največji problem svetovnega čebelarstva sploh pa slovenskega je v tem da mislimo da moramo čebelam pomagat ker same ne bodo preživele ?! - kako daleč smo od resnice Crying or Very sad

_________________
https://www.facebook.com/profile.php?id=100008803725681

klopotec

Koščak, to je res. Ampak to je realnost, ki se za najinega življenja ne bo spremenila. Razlogov je pa mnogo.

Marko, mladi čebelar ni povedal nič strašnega.

O satnicah smo že ogromno. Ivanove so živele na satnicah, sedaj celo na plastičnih in so preživele same. Ampak vedno več čebelarjev, malih, pa tudi velikih, omogočajo prosto gradnjo. Pri satnicah bi bilo bolje, da bi hile 5,3, veliko Gorenjcev uporablja 5,3, in korale bi iti iz neoporečnega voska. Ampak to bo mladi čebelar jemal naslednje leto.

Če nekdo čebelari na med, kar seveda ni nič narobe, bo pred glavno pašo poskušal odložiti rojenje.s kakšno širitvijo malega nakladnega panja...... se to da, pozneje pa itak izrojijo in je volk sit in koza cela.

Nahraniti jih je nujno, če niso mogle same dovolj nabrat. Mnogo čebelarjev je, ki puščajo med in samo dodajo, če je premalo. In to sploh ni problem, problem je če jim jemljemo cp. In tudi tega se dobro zaveda veliko čebelarjev in ne jemljejo.
Proti varoji jih za zdaj moramo nekako varovati. Konsenza, da ne bi nihče zatiral varoje, ni mogoče dosečt. Ta čas bo prišel enkrat pozneje.
Čebele doma so gojene živali in to prinese s seboj kupbproblemov.

Mladi čebelar je dober učenec, o učitelju pa....... Wink

_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

koščak

Marko

klopotec

Zadnji stavek ti je čisto v redu.

Teh 20 točk je po moje treba gledati realno. To je primerjava tega, kako je v naravi in kako je mnogokrat na čebelnjakih. Na čebelnjakih nikoli ne bomo dosegli tega, kar je na čebelnjakih, ali stojiščih. No, pri čebelah pri čebelarjih. Nikoli.
Večina se jih ukvarja s čebelami, ker i radi tudi nekaj medu. In jaz ne zamerim nobenemu, ki vzame nekaj medu. Jaz sem letos štirim družinam vzel 5 kil medu. Zdaj sem jih malo hranil, ampak malo in to se zdaj meša z medičino. Meni je 5 kil dovolj. Medenjakov več ne pečem, ker je to zloraba in uničevanje medu. Zaradi teh 5 kil medu jih pa tudi nisem ogrozil.
Pa naj si jaz zdaj domišljam, da sem svetnik med samiki hudiči. Ne. Takih kot jaz je še zelo veliko. Ti jih pač ne vidiš, ampak so.

Uporaba dima. Če ne bi bilo varoje bi plodišča odprl dvakrat letno. In dvakrat i uporabil dim. Da hi to bil velik problem? Po moje nikakršen. Ok, zdaj jih moram zadimiti še štirikrat zarafi varoje, ampak to samo letos, ker so pač hude. Ni vsako leto enako.
Zdaj pa si predstavljaj, da se mladi čebelar uči na čebelah, ki so pri meji. Brez dima hi vsi pobegjili prvo minuto. In zbogom mladi čebelarji.
Ivan jih stalno dimi,ko dela. In dolgo ni tretiral. Seveda pa, če se le da brez dima. Komu pa paše, da mu zadimiš hišo.

Ne vem kje sem napisal tisto besedo vemo, ne vem na kaj si mislil.

Lahko da imaš prav, da so ne olajšajo dela čebelam. Ampak meni to ni logično. Če je neko delo že narejeno in ga meni ni treba naredit, sem kar zadovoljen. Ne porabim toliko energije
Da pa čebele ne pozabijo gradit,jim dam veliko praznih satnikov.
In mnogi to delajo. Je pa v až to malo problem. Sem nekoč probal in če nisi pazljiv, pa tudi sicer, se to hitro ruši in je potem šmorn. Saj to poznaš iz svoje skrinje.
Ivanove čebele niso imele problemov z osnovami, zdaj celo plastika. Seveda to ni sonaravno, ni tako kot v naravi. Ker pač gre za gojenje za človekove potrebe. Se pa hočemo približat in z malimi sati marsikdo uspeva. Malo pač kombiniramo.

Ampak dobro je, da si trdno na stališčih. Jaz pač gledam manj črnogledo, jemljem ljudi takšne kot so. Pač smo na taki stopnji razvoja, da delamo kar delamo. Zemlja in sonce imata še mnogo let pred sabo. Človek ni nujen za zemljo. Zemlja je nujna za fizičnega človeka. Če se bo zavedel ok, če ne ga bo izpljunila. In nikome ništa.mnogo lepša bo.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

klopotec

Toleokoli cp.
Jaz poznam malo čebelarjev, ki ga jemljejo čebelam. Enega zelo dobrega blizu Maribora. Spomladi s3m govoril z njim in je rekel, da par družinam jemlje, ker bi nekateri pač radi cp. Ampak da je opazil, da jemanje oslabi družine in potem jih mora jačat. Da to ni dobro in da ne bo več jemal.
So tudi taki, ki so to skapirali in gotoho ni edini.
Jaz mislim, da bi se na določenih območjih dalo brez škode kaj prahu vzet, vendar je to tak nasilen poseg, da ga res ni za počet.
Nekje s3m ti Marko napisal, da je cp bogat z žveplom. V zvezi s trakovi žvepla in tem kaj čebele prinašajo v panj. Sem mislil da boš kaj komentiral.

No, mislim da jemanje cp med slo čebelarji ni tako razširjeno in da je zavedanje o nujnosti cp za čebele kar razširjeno. Ti vidiš drugače. Nekje na sredi pa bi bilo, da bi to zavedanje lahko bilo večje Wink

_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko

Čisto v redu je, da tule slikamo podobe, kot jih vidimo. Vsak s svojimi očmi in svojim čopičem. Nekatere se da dobro utemeljiti na podatkih, nekatere slonijo na občutkih, nekatere pa na idealih.

Zame teh 20 razlik med divje živečimi in med oskrbovanimi (čebelarjevimi) družinami pomeni dober pripomoček, ko se je treba odločiti, ali kakšno stvar narediti, uporabiti ali pa ne.
V resnici so samo opis načina življenja enih in drugih čebel. Ni jih nujno treba jemati kot navodilo, kako delati. So pa (meni) krasna opora za razmislek.
Enako kot naše debate in pogledi. Nekaj dni nazaj si ti čudovito opisal, kako je s potrebo po napajalnikih za vodo. Kot z brisalcem na vetrobranskem steklu, ki obriše kapljice, si izbrisal pomislike.

Upoštevati je treba tudi, da je Seeley te primerjave delal predvsem na podlagi razmer pri njih, v Ameriki. Čeprav ima širši vpogled po celem svetu, kjer se čebelari.
Pri nas umetnega osemenjevanja matic praktično ni - razen v kakšnem laboratoriju zaradi poiskusov. So pa praktično vse matice, ki jih čebelarji kupujejo pri vzrejevalcih (tudi zaradi zmotnega prepričanja o potrebi po 'osvežitve krvi'), iz umetne vzreje, torej s cepljenjem ličink.
Tudi nimamo 30 metrov dolgih tovornjakov, ki bi prevažali čebele 2.000 km daleč.
So pa tovornjaki in avtobusi s 30 ali 40 panji ob ali sredi njiv z oljno ogrščico (tretirano nekajkrat z marsičem). In naslednji mesec s praznimi medišči že na drugi paši. Pa potem spet s praznimi medišči na lipi ali kostanju.
In čez mesec in pol s polnimi medišči sladkorne raztopine.

Da ne pišem v nedogled in se ponavljam ... vsaka od teh 20 točk je za razmislek, kako naj se ji s svojimi čebelami približam. Na tisti način seveda, kot to lahko počnejo 'divje'.

Naj končam s tistim spoznanjem dr. Seeleya, napisanem čisto na začetku prispevka:

"Kot nekdo, ki je posvetil vso svojo znanstveno kariero čudovitim notranjim mehanizmom medonosnih čebel, me zelo žalosti, ko vidim, kako temeljito in celo vedno bolj konvencionalno čebelarjenje kvari, moti in vedno bolj ogroža življenje čebeljih družin."

To je to. Poziv tisočim malim čebealrjem, kot jih je imenoval Istok: razmislimo o smiselnosti uporabe metod konvencionalnega čebelarjenja pri svojih čebelah.
Ne bi škodilo, da o tem razmisli tudi ČZS.

klopotec

Tu ni kaj dodat.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli