Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

tedi

Roj , ki se je naselil v lipo je preživel 6 let. Je zapisal Jože.
Mene pa močno zanima kako mu je uspel tak podvig?
Res bi rad to izvedel .
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

tedi · Objavljeno: 13 Dec 2012 23:33 Naslov sporočila:

Bom malo analiziral.
Naš kolega Brndušič je opazoval in dokumentiral 79 družin ,ki so živele v naravi. V pozetku raziskave je zapisal , da je le ta trajala dve leti. Namen raziskave je bil spremljanje onesnaženosti okolja. Raziskavo pa je sprožil fenomen povečanega pojavljanja prostoživečih čebeljih družin po končanju pridobivanja bakra. Čeprav se raziskava ni ukvarjala z dolžino preživetja družine , nam daje informacije tudi o tej temi. Zagotovo bi avtor o tem vedel povedati mnogo več.
Po teh podatkih lahko brez dvoma trdimo , da so č. d. živele brez posegov najmanj dve leti. Lahko tudi več.
Ne vemo točno,( ker se ne vidi , ni slikovnega materijala,) v kakšnem bivališču je družina živela. Pa tudi ni pomembno, zato ker bom sedaj prestavil dogajanje v , lipo o kateri piše Jože.
V lipo se je naselil Jožev roj. Bolj točno povedano roj iz Joževega panja, ker pravi, da ni lastnik čebel. ki v njegovih panjih živjo.
Recimo , da je bil to en poprečen roj iz povprečno močnega panja. Težak 3 kg. S sabo je nesel 1 kg medu in čebel je bilo približno za 2kg.
Našel je eno krasno duplino in v njej zgradil gnezdo. Matica je kmalu spet zalegala in tudi varoe so se imele kje razmnoževati.
Dosedaj nam je jasno:
- imamo roj, čiste kranjice, vzrejene na medu
-primirno duplo , ne preveliko, ne premajhno,dobro izolirano, vhod na pravem mestu.
-varoe
-dobro pašo
-ugodno zimo
Mogoče sem pozabil še kakšno malenkost upam , da se pridruži še kdo in mi pomaga.
In zdaj famozno vprašanje: A smo res taki neuki ali nesposobni, da nismo sposobni zagotovit teh dokaj preprostih pogojev?????
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

tedi · Objavljeno: 14 Dec 2012 00:01 Naslov sporočila:

Včeraj sva z Zlatkom v živo malo premlela dogajanje na forumu in tudi tem sva rekla nekaj stavkov.
Strinjam se z njim, da nam nekateri dejavniki niso znani ali jasni.
Ni nam jasno o :
-vplivu prostora na ali v katerem č.d. živi. So pa med nami čebelarji ,ki zanjo te zadeve brati zaznati.
-ni nam jasno o vplivu medsatnega prostora
-ni nam jasen vpliv stresa
Pa še kaj bi se našlo.
Res vas vljudno vabim , da se pridružite razpravi.
Jasno mi je , da so človeški standardi drugačni od naravnih me pa zanima , če ima, kdo približno predstavo, koliko č.d. mora preživet, da se lahko čebelja populacija revitalizira. Recimo, da pride do hude naravne katastrofe in nam odmrejo skoraj vse čebele. Je to 5družin, 10 ali več?
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

Marko · Objavljeno: 14 Dec 2012 08:07 Naslov sporočila:

tedi · Objavljeno: 14 Dec 2012 09:21 Naslov sporočila:

Nič nama ni jasno. Kot sem napisal, na kratko sva se pogovorila o tej zadevi, ni bilo časa.
sploh pa nisva govorila o scenarijih katastrofe. To mi je prišlo na misel včeraj zvečer.
Tole temo sem zagnal pred dvema dnevoma,ker sem prišel do ugotovitve, da na prejšnji način ne bo šlo več. In res ni bilo dobro.
Jaz sem praktik. In imam zaradi tega težave pri sprejemanju, zadev ki temeljijo zgolj na neki domnevi. Recimo, da potrebujem dokaze. In ker sem pri čebelarjenju dosti stvari poiskusil in doživljal poraze , izgube ne zmorem ali ne znam sprejet, kar nekaj.
Temo sem postavil tako, da poiskušam (na svoj način) ugotoviti kaj drži in kaj ne. In predvsem zato, ker sem se v debatah , ki so se dogajale prejšnje dni preveč zapletal v boje z drugače mislečimi.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

tedi · Objavljeno: 14 Dec 2012 09:26 Naslov sporočila:

S tem "revitalizira" sem želel povedat ali vprašat. Koliko č.d. je potrebnih, da se ohrani vrsta in doseže takšno številčnost. da bo poselila izpraznjena območja ne, da bi se pri tem zgodilo, da pride do parjenja v sorodu .
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

Marko · Objavljeno: 14 Dec 2012 10:52 Naslov sporočila:

Uh, odgovor na to pa presega moje skromno poznavanje čebelje biologije.
Sploh pa se mi zdi, da govoriš o nekem črnem scenariju, katastrofi Smile

.
Smo že tako daleč ali imaš kaj drugega v mislih ?

LP
P.S.
Jutri bi se (končno) oglasil ..

tedi · Objavljeno: 14 Dec 2012 11:10 Naslov sporočila:

Marko dobrodošel. Malo zahajava iz zapisane teme. V mislih nisem imel nobene posebne katastrofe. Vprašanje se je pojavilo in zapisal sem ga. velikokrat se nam zgodi, da mislimo, da nekaj vemo. Po mojih izskušnjah (sadjarskih)vem ,da nekaj vem takrat, ko znam to razložit tudi tistim , ki se z sadjarstvom ne ukvarjajo.
Glede na toda si prvi, ki se je vključil v debato , me zanima kaj misliš oziroma s čem se strinjaš . Oziroma kaj misliš, da delamo narobe pri oskrbi naših ljubljenk. Imaš kakšno idejo kako s poiskusom , udgotovit , kaj je res , kaj drži in kaj ne.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

tedi · Objavljeno: 14 Dec 2012 11:29 Naslov sporočila:

Lahko bi naredili dober experiment. Izdelamo model panja, dupla, ki ustreza vsem zahtevam, debelina sten , vhod , primeren prostor.
Vzgojimo matice(2013) ,kontrolirana vzgoja , ali pa polovimo vse matice iz naravnih matičnikov iz enega panja jih oprašimo v enakih pogojih , jih pustimo v (naselimo) Ometencih enake teže . Eno sezono in po prestani zimi 2013 , Čakamo na naravne roje. Te naravne roje potem naselimo v zato pripravljene panje , ki bodo stali na različnih lokacijah , na enem stojišču. Dobrih in slabih lokacijah , ki jih bo določila oseba z vedenjem branja le teh. Izberemo neodvisnega prostovoljca, ki bo nadziral njih razvoj samo z opazovanjem.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

Zlatko H · Objavljeno: 14 Dec 2012 11:36 Naslov sporočila:

tedi · Objavljeno: 14 Dec 2012 11:48 Naslov sporočila:

Zlatko, Ciao. mogoče si ravno pisal , ko sem predlagal neko smer za poiskus.
v preteklosti, ko sem bil pozivan , da naj odvojim vsaj eno družino na naravno in naj potem .....
Sem že razložil zakaj tega nisem storil. Ali pa tudi ne. Se ne spomnim.
Marsikaj sem delal narobe. Mnogo kaj ni bilo v skladu z naravnimi zakoni.
Zasledoval sem nek cilj, imel sem določena pričakovanja.
Zdaj pa so okoliščine drugačne. Saj veš kakšen je zdaj moj cilj , moje namere.
ko sem odprl novo temo sem upal, da bo koga zanimala in očitno je tako. Lepo , da si postavil vprašanje . Bo pomagalo razvijat temo.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

Zlatko H · Objavljeno: 14 Dec 2012 12:14 Naslov sporočila:

In kakšen bi bil cilj takšnega experimenta?, kam hočeš zadevo peljati Tadej s takim predlogom,

Jaz sem zraven, če bom ocenil, da bodo rezultati služili cilju, ki sem si ga zastavil, vse ostalo je zame že zguba časa in oddaljevanje od mojega cilja.

lp
Zlatko

tedi · Objavljeno: 14 Dec 2012 12:55 Naslov sporočila:

Sem mislil, da je iz pisanja razvidno kaj je cilj poiskusa. Se pa strinjam z tvojim vprašanjem.
Pri vsaki analizi ali kakršnem koli preiskusu je potrebno jasno povedat kakšen je cilj.
Nedvoumno je potrebno dokazat, da lahko čebele brez našega vmešavanja preživijo. Tudi več let.
Ker vsak exsperiment (verodostojen) potrebuje zadostno količino vanj vključenih osebkov in različnih skupin je potrebno le te zagotoviti.
Zvedam se težav , ki lahko pri tem nastanejo.
Nismo v stanju pridobiti zadostnio količino naravnih rojev izenačene kvalitete. V mislih imam izenačene po številu čebel v roju, starostjo matice, založenostjo s hrano.
Zato sem predlagal , da se izberejo sesterske matice (iz naravnih matičnikov) ali matice vzgojene od iste matere (Matice) se jih cepi v prašilce z izdelanim satjem in isto količino spremnlevalk. Na ta način pridemo do enake startne osnove za bodoči exp.
Želim si da bi tak exs. vseboval vsaj 50 umetnih ali naravnih rojev(zelo težko dosegljiva št.) , ki bi bili nasledje leto vsajeni v dupla (Enaka) potem pa bi bile čebelje družine samo vizualo spremljane.
S takšnim pristopom bi prišli do približno enakih startnih izhodišč. sesterske matice , enaki pogoji njihove vzreje, enako bivališče, ista količina čebel , monitoring neodvisnega opazovalca , dokumentiranje poiskusa.
To so približne ideje in cilji poiskusa.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

Zlatko H · Objavljeno: 14 Dec 2012 13:11 Naslov sporočila:

Eh, eh Tadej,
Tokrat si brcnil mimo (bom direkten, ker se s tabo lahko pogovarjam tako).
Vse prevečkrat mora sodoben človek nekaj dokazovati, meriti, tehtati, analizirati, predvsem pa stalno nekaj dokazovati, dokazovati, kar ni dokazano, ne velja nič. To je sodobna znanost, ki razbija vsako dejstvo na prakfaktorje, do vsakega posameznega atoma.

Tadej, kaj naj bi bil po tvoje cilj takega poskusa, to da dokažemo da so čebele same sposobne preživeti v duplu in seveda kot dokaz bi morali imeti dovolj veliko kritično število družin, da bi to lahko zagotovo trdili.
Tadej pa kaj ti je, mi bi potrebovali recimo pet let, da dokažemo, da lahko čebele preživijo brez našega vmešaanja.

Ma Tadej, to so dejstva, to ni potrebno dokazovati, teh podatkov in dokazov je na spletu veliko, Švedi so delali en tak poskus, tega res ni potrebno dokazovati in pri tem zgubljati predvsem čas (tega namreč nimamo več)
Pa tudi, (če malo logično razmišljamo) kaj bi s takim rezultatov počeli, ne glede kakšen bi bil, pozitiven ali negativen. No, ti mi povej, kaj bi imel od tega. Kaj mi morda hočeš med vrsticami povedati, da čebele brez našega posredovanja ne morejo več preživeti. Pa tudi, če je temu tako, smo zopet na začetku. Če pa bi dokazali, da lahko, potem bi po petih letih začeli razmišljati, kako naj razmere iz poskusov prenesemo na domače čebelnjake.
Tadej čista zguba časa in energije. Jaz bom zapisal in v to, kar sedaj zapišem verjamem, Čebele so vsaj nekaj let sposobne preživeti brez človekovega posredovanja. To vemo že danes. Zakaj je temu tako, je pa že drugo vprašanje.

lp
Zlatko

tedi · Objavljeno: 14 Dec 2012 13:28 Naslov sporočila:

Izgleda, da ti ne rabiš , dokazov. Mogoče bi pa ravno s takim preiskusom ugotovili ali poiskusili ugotovit kaj je tisto kar čebele potrebujejo, tisto česar mi ne znamo ne vemo.
Katerega časa nam zmanjkuje? Če si v vse, kar si napisal prepričan? Zakaj imamo potem izgube? Meni marsikaj ni jasno. In še dolgo mi ne bo.
Sem se pa močno zamislil ob tvoji izjavi , da se mora najprej ozdraviti čebelar, šele nato o imel zdrave čebele.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

Marko · Objavljeno: 14 Dec 2012 13:31 Naslov sporočila:

Tole okrog eksperimenta moram bolj pozorno prebrati, da bi lahko komentiral.

Ampak vmes je prišel odgovor Brnde, ki se nanaša prav na to temo: koliko časa torej roji lahko preživijo v bivališčih, ki si jih izberejo, če jih čebelar ne prestreže.
Jasno, stvar ni tako zelo preprosta, kot je vprašanje Smile

, zato je bil Brnda skop v odgovoru, a je namignil, da bi se vključil v debato predvsem zaradi slik, ki jih ima. Ne vem pa, kdaj bo to utegnil, ker tam doli na NZ gara kot zmešan in sin mu je 'zagrozil', da mu bo dal odpoved, če bo tako nadaljeval.

On torej pravi:

Zlatko H · Objavljeno: 14 Dec 2012 13:45 Naslov sporočila:

tedi · Objavljeno: 14 Dec 2012 13:53 Naslov sporočila:

O.k.
Napisal pa si jaz sem zraven in meni je to všeč. Napiši pa še kaj o tem kaj bi bil zate cilj raziskave, in bi se , če ga bi bilo moč tega dokazat , le te udeležil.
Upam , da ostali vedo od kod je varoa prišla. In da varoa tam kjer je doma , ne povzroča težav.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

Zlatko H · Objavljeno: 14 Dec 2012 14:11 Naslov sporočila:

tedi · Objavljeno: 14 Dec 2012 14:23 Naslov sporočila:

Vse to se da vključiti v raziskavo. Ali v način oskrbe čebel. Vsakodnevno se družimo tule in gotovo je , da se debate v različno poimenovanih temah prekrivajo. Nekatere nastanejo zaradi takšnih ali drugačnih pomislekov ali vprašanj. Dobro nam gre sem zadovoljen. Škoda, da so drugi uporabniki tako molčeči.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

Jože Šimec · Objavljeno: 14 Dec 2012 21:01 Naslov sporočila: Satje čebel je pomembno

tedi · Objavljeno: 15 Dec 2012 01:28 Naslov sporočila:

Jože prosim razloži mi, kaj si želel povedat s tem stavkom. " da bi se čebele še bolj raznoliko razmnožile in tako bi se v krajšem času družina še bolj harmonizirala."
Kaj si želel povedat z: se bodo bolj raznoliko razmnožile in zakaj bi se po prirezovanju bolj harmonizirale.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

Jože Šimec · Objavljeno: 15 Dec 2012 10:03 Naslov sporočila: umevanje napisanega

tedi · Objavljeno: 15 Dec 2012 12:59 Naslov sporočila: Re: Satje čebel je pomembno

V videu o Nepal čebelnih lovcih, sem se prepričal, da je stari način obnavljanja satja in družin, ko odrežejo lovci medu cel sat z medom vred, dostojen dokaz. Na tem mestu nato ista družina dograjuje isto satje.
[/quote]
Ja verjetno jim zato pada populacija čebel .Ne vem če sva gledala isti videozapis, V tistem , ki sem ga gledal jaz, se je ostareli lovec na čebelje družine pridušal, da jih je pred leti na dan pobral nekaj deset, v času nastajanja videa pa je bil vesel , če najde eno č. d. na nekaj dni.
Vem da to ne sodi pod naslov teme.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

lakotnyk · Objavljeno: 17 Jun 2014 09:36 Naslov sporočila:

lakotnyk · Objavljeno: 30 Dec 2016 13:49 Naslov sporočila:

nadaljujemo iz
http://novacebela.mojforum.si/novacebela-post-25429.html#25429

tedi · Objavljeno: 30 Dec 2016 22:11 Naslov sporočila:

Potem, ko sem prebral in še enkrat prebral sem ostal brez besed in verjetno bom še nekajkrat prebral in se vprašal , je res da sem to (jaz) pisal. Ostajam brez teksta. Very Happy

_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

Marko · Objavljeno: 30 Dec 2016 23:32 Naslov sporočila:

Malce podrobneje o tej študiji - v nadaljevanjih:

Peter je že naredil povzetek njihovega povzetka.

Izhodišče (ali izziv) so jim bila poročila iz Brazilije (1997), Rusije (2001), Švedske (2006), Francije (2007) in ZDA (2007), ki navajajo podatke o čebelljih družinah, ki v naravnih bivališčih kljub 'okuženostjo' z varojo živijo več let ... in na drugi strani preprosto, a žalostno dejstvo, da čebelje družine v panjih čebelarjev propadejo brez 'zdravljenja' najkasneje v dveh letih.

Postavili so hipotezo (domnevo), ki lahko delno pojasni veliko sposobnost preživetja čebel v naravnih bivališčih kljub okuženosti z varojo (brez ukrepov zoper njo): relativno majhna (manjša) prostornina njihovega domovanja.

Navajajo podatke raziskav Seeley-a in Moorse-a za Severno Ameriko, ki sta ugotovila, da v naravi čebele naseljujejo drevesna dupla prostornine od 30 do 60 litrov, medtem ko so 'udomačene' družine naseljene v panjih prostornine 120 do 160 litrov.

Njihova naslednja domneva je zato bila, da divje čebele verjetno pogostejo rojijo: zaradi manjše prostornine domovanja in ker niso deležne čebelarjevih ukrepov za preprečevanje rojenja.

Tretja domneva je bila, da pogostejše rojenje v kombinaciji z manjšo količino zalege (manjše plodišče) otežuje razmnoževanje varoje, kar posledično prispeva k manjši napadenosti s pršico in boleznimi, ki jih prenašajo.

Navajajo še podatek, da roj odnese s seboj približno 35% varoj (70% odraslih čebel odleti v roju, približno 50% varoj pa se nahaja prav na odraslih čebelah), pomembno pa je tudi obdobje brez zalege v družini, ki je rojila, saj varoja potrebuje za svoje razmnoževanje zalego.

Da bi preverili prvo domnevo (odpornost družin, ki bivajo v majhnih bivališčih brez tretiranja), so primerjali dve skupini družin: prve so naselili v panje prostornine 42 litrov (simulacija naravnega bivališča), druge pa v velike panje (prostornine do 162 litrov).
Prve so 'pustili pri miru', v drugih pa izvajali vse tiste ukrepe, ki jih sicer tudi čebelarji za preprečevanje rojenja in čim večje donose: trganje matičnikov, dve nakladi veliko plodišče in dve nakladi za medišče.

Spremljali so obseg zalege, številčnost čebel, obseg napadenosti s pršico, pogostost obolevanja, pogostost rojenja, donose medu in stopnjo preživetja v obeh skupinah v obdobju od maja 2012 do aprila 2014.

Predvidevali so, da bodo družine iz prve skupine (majhni panji) pogosteje rojile, bile manj okužene z varojo in manj dovzetne za bolezni, prinesle manj medu in imele večje preživetje v primerjavi z družinami v velikih panjih.

Poiskus so izvedli v Itaki (država NewYork) - skoraj enake geografske višine kot je Evropa.

Stojišči prve in druge skupine družin sta bili oddaljeni 60 metrov. Prostor je bil 'odprt' proti vzhodu, jugu in zahodu - z veliko sonca torej. Na severni strani sta bili stojišči 'zaščiteni' s poslopji in smrekami.
Na vsakem stojišču je bilo nameščenih šest podstavkov s po dvema panjema, ki so bili odaljeni 4 metre eden od drugega.

22. maja leta 2012 so naselili obe stojišči z 12 pet-satnimi nukleusi.
Vsak izmed njih je imel pet LR satnikov polne velikosti (48 x 23 cm): dva s satjem, od katerih je bil en poln zalege, drugi pa s hrano (med in cvetni prah); oba sta bila polna odraslih čebel; tretji sat je bil poln medu in brez čebel; četrti je bil z izdelanim satjem in peti s satnico.

Za teh 24 družin so pridobili čebele in zalego iz 12 družin s čebelnjaka, oddaljenega 4,4 km.
Od vsake od teh 12 družin so vzeli po 4 sate zalege in čebel tako da je vsaka od teh 12 družin prispevala čebele in zalego za po eno družino v skupini majhnih panjev in po eno družino v skupini velikih panjev.

Na ta način so zagotovili, da je bila začetna napadenost z varojo v obeh skupinah enaka. Vsak v raziskavi uporabljen sat je imel minimalno število trotovskih celic (< 10 cm2); vsakemu nukleusu je bila dodana oplojena mlada matica in vse so bile sprejete (in tudi označene z rumeno oznako).

5. junija 2012 so prestavili vseh 24 družin (12 + 12 v obeh skupinah-stojiščih) iz pet satarjev v 10 satne LR panje (42 litrov prostornine).
Sosednji družini (panja) sta bila različnih barv, da bi s tem minimizirali zaletavanje delavk in trotov v sosednje panje.
Vsak panj so dopolnili s štirimi praznimi sati in enim z medom. Zmanjšali so tudi žrela na 15 cm2 (vsem panjem).

5. julija 2012 so pregledali družine dodali trem najšibkejšim iz vsake skupine zalego, čebele ali oboje, da bi jih približno izenačili po moči .
Natančneje: dvema so dodali 2 sata pokrite zalege brez čebel in dvema 2 sata pokrite zalege s čebelami.
Poleg tega so zamenjali po eno družino v vsaki skupini, ki sta imeli 'slabo matico' z novima družinama, po moči enakima ostalim v skupini.

Vse, kar so dodajali, je izviralo iz istega čebelnjaka, iz katerega so vzeli začetne družine.

Nekaj dni kasneje, 9. julija 2012, so dodali vsaki družini naklado s po šestimi satniki zgrajenega satja in štirimi, v katerih so bile zgolj satnice.
Naklade so dodali zgolj družinam iz kontrolne skupine, predvidene za 'velike panje'.

Proti koncu julija je bilo nastopilo obdobje pomanjkanja hrane v naravi, zato so vsaki družini dali po 2,5 litra sladkorne raztopine (50:50).

20. septembra 2012 so na žrela namestili mrežice proti mišim (1.27 cm) in dodali petim družinam v drugi skupini (veliki panji), ki niso imele dovolj zalog hrane za preživetje zime, od enega do štiri sate z medom.

4. maja 2013 so ob pregledu ugotovili, da so tri družine v prvi skupini (majhni panji) preko zime umrle, zato so jih nadomestili z drugimi.
Vsaka od novih je imela 6 satov s čebelami, na 4 do 5-ih je bila tudi zalega - zato, da so bile čim bolj enake ostalim, ki so prezimile. Prinesli so jih s čebelnjaka, kjer prejšnje poletje niso uporabili nobenih sredstev proti varoji, zato so bile tudi v tem pogledu podobne ostalim sedmim.

Pri pregledu so ugotovili, da so v drugi skupini (veliki panji) vse družine preživele zimo, a je bila ena družina opazno šibkejša od ostalih. Zalego in čebele je imele le na treh satih, zato so ji dodali tri sate s čebelami in zalego, da bi jih izenačili z ostalimi.
5. maja 2013 so odstranili na vseh panjih mrežice proti mišim in dodali vsem družinam iz druge skupine (veliki panji) tretjo naklado z izdelanim satjem (deset satov).

27. maja 2013 so vsem družinam druge skupine (veliki panji) dodali še po eno naklado: deset satov s plastičnimi osnovami, premazanimi s čebeljim voskom. Tako so imele družine iz druge skupine na voljo panje s prostornino 168 litrov, družine iz prve skupine pa so ostale v eni sami nakladi prostornine 42 litrov; tako naj bi ostalo do konca preizkusa.

Različnost med obema skupinama so stopnjevali v drugi skupini z ukrepi, običajnimi v čebelarjenju 'na med': preprečevanje rojenja in spodbujanje donosov. Ukrepi so vključevali pravkar opisano širitev panjev z dodajanjem naklad, prestavljanje satov z zalego med nakladami (prevešanje), ko so dodali četrto in trganje vseh matičnikih, najdenih med pregledi 4. maja in 5. junija 2013.
Pripomniti pa je treba, da so zaradi le enega pregleda mesečno družine še vedno imele precej možnosti za rojenje.

28. avgusta 2013 so točili iz panjev druge skupine (veliki panji).
Odstranili so zgornjo, četrto naklado (iz vseh 12 družin), stočili med in vrnili naklado nazaj. Stehtali so panje pred in po točenju in ugotovili, da je bilo medu 219 kg (povprečno torej dobrih 18 kg na družino).
Ostalega medu niso točili, da bi zagotovili čebelam čim večje zaloge hrane za prezimovanje.

9. oktobra 2013 so ponovno namestili na žrela mrežice proti mišim.

Nadaljevanje prihodnjič ... (lahko tudi kdo drug, če ga zanima) ...

klopotec · Objavljeno: 31 Dec 2016 05:59 Naslov sporočila:

Samo ti nadaljuj. Čitamo.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

lakotnyk · Objavljeno: 12 Jan 2017 20:24 Naslov sporočila:

cadsus je objavil tole, pa se mi zdi da paše sem zraven.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli