Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Zlatko H

Ob obilici vsega, kar malo pozabimo na Franka, kar res ni prav. Spodaj sem pripopal njegov nasvet, kako se ob ubrani medveda, seveda je potrebno opremo prilagoditi našim standardom, ampak za izhodišče je njegov napotek, več kot dober.

KAKO SE UBRANIMO MEDVEDA
Tukaj napravimo medvedno ograjo takole:

V tla zakopljes lesene ali zelezne kole. Jaz imam rad lesene, ograja je mocnejsa! Videl sem parkrat ko je usekalo medveda, on se je zagnal na ograjo in jo podrl, potem pa je bezljal notri in nebi sel ven od straha.
Koli so dva in pol do tri metre dolgi in kaksnih 15cm ali vec, debeli - enega vsakih 4 metre. Na to napnemo stiri mocne bodece zice, na izolatorjih. Prva okoli 15cm visoko, od tla. Druga 50 cm, tretja 91-92cm in cetrta, 122-125cm visoko.
Na dveh voglih povezemo vse zice skupaj. Prvi vogel, drugi ne, pa tretji in cetrti ne.
Na eni strani napravimo vrata. Na zico namestimo - spring - ne vem kako se rece - fedr? da drzi vse lepo pritegnjeno in tam potegnemo preko zice gumijasto cev - slavh, z kljuko da to lahko odpnemo in nazaj zapnemo.

Sedaj pa najbolj importantno - na tla pripnemo tanko prepleteno mrezo. Tako kot se nuca za kokosi ali za vrata za zajcnike - dobi se okoli 60cm siroka ne manj! Pribijemo jo na zemljo z 25cm dolgimi klini - plasticni ki jih nucate za postavljanje sotorov.

Sedaj pa montiramo na kol pri vratih, na notranji strani baterijo, kakrsno imate v automobilu za startat. Baterija za colne je boljsa ! Ta mora bit v nekaksni skatli ali kisti - zascitena proti dezju in z svicom - on -off!

Tako, privezemo pozitivno ( + ) na bodeco zico na ograji in negativno (-) na prepleteno mrezo na tleh, ta zica mora biti dobro zapletena skoz mrezo!

Za kakih 25-40 evrov lahko kupite soncno plosco kot za auto da napolni baterijo z elektriko. Tukaj prodajajo Wolkvagene s temi ploscami na spredaj - pa smuknite eno...

Sedaj pa ko tvoj medved pride in stopi na to mrezo na tleh ti ga bos slisal klicat njegovo mamo na pomoc, zjutraj pa bos sledil kupce dreka nazaj v gozd.

Zelo nujno pa je sa ni trave ali grmovja katero bi se dotikalo bodece zice! In trava na prepleteni mrezi mora bit porezana tako da mrcina stopi na golo mrezo!
_________________
Regards,
Frank

JernejM

Ja, nujno za "medvedje čebelnjake". Upam,da nikoli ne bom potreboval, čeprav je bil medo kakih 500 m stran že na obisku. Lpj
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

Frank

Odkar sem tole napisal sem pa malo bolj "obdelal" tole ograjo zoper medvedom: Sedaj jaz med pozitivne zice nabijem se eno vrsto negativne bodece zice, tako da je; + - + - + - + . . . Sedem zic!
Te negativne zice kar nabijem z klamfami na kole, saj negativne ne rabijo biti izolirane od kolov in drugih zadev. Pomembno pa je da je prva runda (zica) pri tleh POZITIVNA in tudi tazadnja, torej tazgornja! To je pa zato da ce se mrcina proba preriniti pod ograjo, ce se hoce preriniti med zicami in prekoraci "chickenwire" nabito na tleh, ga bo sedaj zrukalo! Ga bo tudi zrukalo ce spleza cez - tazgornja ga bo sedaj tudi ornk obdelala.

Tukaj, u Kanadi in ZDA vsa podjetja porivajo kupcem samo "gladko" zico kar je seveda samo dobro za kratkodlake zivali. Medo pa ima orenk kozuh in bodeca zica je zakon, ker mora imeti bodice da mu kozuh brebije - zica se mora dotakniti na kozo!
Pravijo da bodeca zica ni dobra, ker se domace zivali vanjo zapletejo in poginejo. Meni se kaj takega se ni zgodlilo in niti ne vem da bi se komu drugemu.
Povrhu pa potem reklamirajo da je na ograjo treba nastimati sardine ali pa "bacon!- suhi speh" Nastimati nekaksno vabo torej ki bo medveda privedla do ograje in da se bo potem z jezikom dotaknil vabe ki visi na pozitivnih zicah. (nobenih negativnih oni ne reklamirajo ali pa priporocajo)
Tako pocetje pa sploh nima nobenega smisla, ker ce zacnes privabljati medvede, potem pa ni hudic da bodo cebele sle rakom zvizgat. Tukaj vzami mast, bacon, speh zaseko in to obesi ven, pred okno ter opazuj. Garantirano ti bo medved u nekaj urah prihlacal in bo mast ali pa bacon, karkoli tam je - pomazal, polizal... In ko dobi nekaj za pod zob, potem pa se ga probaj otresti? NIC razen samo puska takrat lahko odvadi - pozene stran - zal tako u realnosti je! Ko Zverine doznajo da je hrana za dobit, pa se jih ne da odgnati. Oblasti jih ulovijo u pasti, jih odpeljejo cez 4 ali pa petsto km stran in mrcine so cez nekaj dni spet nazaj in cakajo da jim obesis speh na zico! Medtem ko pa cakajo na speh pa bodo pozrli in podrli vse kar se le da.
Prejsnji teden sta moz in zena sedela u dnevni sobi, buljila u TV. Iznenada pa so se vrata u bajto podrla in noter je udrl medved, srei belega dne, sredi mesta! Je takoj napadel mozakarja in ga povaljal po tleh - zena pa je zagnala vik in krik in se vrgla na medveda in vsi trije so trescili skozi veliko okno dnevne sobe pa ven na travo kjer ju je medved dobro obdelal, potem pa odhlacal kdo ve kam - kot da se ni nic zgodilo. Mislim pa da se je malo ustrasil saj sta ga oba kar krepko prekoracila po tezi in velikosti. oba sta kar neka orjaka, toda medved pa je vsaj dedca dobro obdelal mu je ceelo glavo naglodal toda ker pa je imel dedec buco izredne velikosti pa medved menda ni mogel to zagrabiti da bi jo zdrobil. Mu je tudi roko kar dobro natrgal...
Tukaj nam trobijo da ne smemo uporabljati bacon, mast, sardine in take reci, ker privabljajo medvede in potem imamo probleme pa jih oblasti morajo odstreliti. Pri nas, Northern Ontario, imamo preko 250,000 medvedov in ni jih treba nikamor vabiti, saj mrcine so ze prav vsepovsod, posebno odkar so nam ukinili pomladni medvedji lov, ker so se "dobrodusniki" bali da lovci pobijejo prevec mamic in mladici ostanejo sami in propadejo. (Pravzaprav jih pa samec takoj pozre)
Odstrel samic ki imajo mladice je strogo prepovedan. Politiki pa se brez sramu prodajajo volilcem povrh pa se; kdo pa u pisarni, doli u Torontu, ima kaj pojma o cem se u divjini gre? Oni se u njihov zivalski vrt ne gredo da bi videli kako medved izgleda u zivo!?
Nic vabit mrcin u gostijo! Ce kosmatinec ne ve, da imas nekaj za njegov gobec, on ne bo prisel spegat, ce je pri tebi kaj dobrega za njega.
Jaz ze 25 let dnevno futram lisice in sem celo nekaj osirotelih medvedkov k sebi spravil jih celo leto hranil in jih jeseni spravil u brlog, da so sami, brez mame, prespali zimo.
Medvedi mi stalno spancirajo okrog po parceli in do sedaj so mi pustili cebele kar lepo pri miru. Imam pa polomljene kole in jih dostikrat ponoci slisim kako zavijajo/tulijo, ko jih useka, ko poizkusajo pospegati kaj je u teh rumenih in zelenih kistah, heeee, heee. . . .
_________________
Regards,
Frank

JernejM

Hvala Frank, tole bo tudi pri nas komu prišlo prav.

Marko

Pozdravljen, Frank.
Eno vprašanje imam zate. Na srbskem forumu teče debata o uporabi antibiotikov v čebelarstvu in eden od piscev pravi, da je pri vas (Kanada, ZDA) uporaba dovoljena oz. celo čebelarski inšpektorji določajo, kaj in kdaj se uporablja.
Tule navajam citat:

Frank

Zivjo Marko!

Je popolnoma res, kar slisis in beres, glede antibiotikov na nasem kontinentu. Tukaj se ta rec uporablja odkar vsaj jaz pomnim in verjetno se mnogo, mnogo let preje.
Imamo regijske inspektorje ki imajo pod komando dolocene obcine in oni to zvesto "obdelujejo" ker ce ne - pa jih bo drzava kar hitro brcnila dol po cesti. Smo lansko leto ze izgubili nasega regularnega inspektorja, je sedaj to delo prevzel nek Francoz.
Ne vem kdaj se bom z njim spopadel, ce sploh? Verjetno naslednje leto? (morajo pregledati vsaj enkrat letno toda ker pa sem u dvijini, takorekoce Bogu za hrbtom pa me obiscejo vsako drugo leto. malo pa lazejo u svoje knjige/zapiske, heee, hee...) Nisem pa ze bil prisoten pri pregledu ze precej let.
Meni seveda pase, da me cim manj obiskujejo, ker jaz osebno teg zdravil ne uporabljam, ceprav mi jih celo po posti zastonj sibajo!
Fumagilin (ter se nekaj drugih z drugacnimi imeni - menda jih menjajo da se zadeve ne navadijo na isto rec?) pa sem zvesto uporabljal ko sem bil "industrijec" saj tam pa imajo tejle tici se vecjo moc kot pa jo zugajo nad nami, tamalimi, hobijisti.
Sem mnenja da te reci, zdravila in podobne zadeve samo maskirajo resnicne probleme in ko enkrat zacenjas uporabljati pa se cebele tudi na ta drek navadijo in to nekako samo zamaskira resnicni problem. Ce pa potem prenehas iz bilo kojega razloga, pa je potem izbruh bolezni garantiran, neizbezen.
Moram pa poudariti, da je HG in te zadeve tukaj zelo redka in sem sele letos doznal da jo je en moj znanec, od kogar obcasno kupujem kaksno druzinico, da si osvezim kri - mi je eno divjo/hudo/vroco druzinico prodal u svoji kisti (obicajno dosbis dva sata cebel u popendekl skatli za 200 dolarjev) - ker so ga pa tako napadle da je vse opustil pa mi je prodal (skoraj posenkal) celo kisto, eno plodisce. (Celih 10 satov cebel - srry, on cebelari na 9 satih tudi u plodiscih in je to kar groza, ker je vze zazidano, prezidano in se poces zapacano!) Ko sem jih pa premestil u moje kiste pa sem opazil da je bila njegova ropotija vsa znotraj obzgana. (me pa sedaj malo skrbi ce mi ni kaksnega macka u zaklju prodal?)

Heeee, heee, ko sem jih pobral, septembra, pa me je punca opozorila da naj se pazim, ker je ta druzina njenega sefa kar grozno poklala in se ni hotel prikazati na dan. Sem jih sevda pobral in doma, pri vikendu, jih takoj premestil u moje kiste, ker jaz ne trpim nic okrog mojih cebel kar je bilo zdravljeno z bilo cim. Zastrupljene reci se mi dobesedno gnusijo! Ni me pa nobena usekala. Samo nekaj dni pozneje me je ena naskocila in me usekala u uho. To je sedaj tretji pik u nekih desetih letih. So pa sedaj lepo pohlevne kot vse moje ostale druzine.
Me pa malo skrbi zanje, ker moje zdravje zadnje tri tedne ni tako kot treba in se niso nastimane za zimo. Pa kaj cmo, bom delal kar zmorem saj je vse, z mano vred, u Bozjih rokah, mar ne?

Oprosti Marko, tudi ostali, ker se vedno znam posteno zaklepetati. Pojma pa nimate koliko kontrole ima tukajsnja vlada, kar se cebel in cebelarjenja tice. Celo ko nimas vec cebel, pa hoces kaksno kisto ali pa opremo prodati, najpreje se mora vprasati za dovoljenje od oblasti in sele potem se vse pregleda od nasih inspektorjev, se izda dovoljenje in u dolocenem roku se mora prodati. Ce je rok presezen se pa zacne ves proces znova. Pointa je, da se cebelarska krama stalno pregleduje!
Razlika od vas pa je ta, da tukaj zivinski zdravniki nimajo nobene besede u cebelarstvu - vse je pod kontrole inspektorjev ki so za te reci trenirani in imajo pod pasom precej kilometraze.

To kar doma pocnete z vasimi W panji itd... kaj takega je tukaj nemogoce. Sem tudi bral, da ste mnenja, da vam nobeden ne sme/more brskati po panjih brez vasega dovoljenja? Tudi to tukaj ne drzi. Inspektorji imajo moznost da brez naglasanja - 24/7 - (vedno delajo sami in po svoje) pregledajo cebelje druzine in stavbisca, kjer se izvaja cebelarska panoga. Ce jim nekaj ne pase pa imajo pooblastilo da pokurijo in ce se samo z kaksno besedo, ali pa dvemi bunis, pa telefonirajo nasim kifeljcem in te aretirajo in u luknjo vrzejo ali pa nabijejo visoko kazen.
Pa se veliko takega bi se naslo, toda u glavnem sem pa menda pokril to kar Te je zanimalo, Marko?

Ja, med pa vsi jedo, saj nima veze ce je nas, Juznoameriski, Europski ali pa Kitajski. Drek je notri in nima veze pod kaksnim imenom ga mi poznamo. Jaz sem ze pred nekaj desetletjih javno objavljal, da je za ljudi bolj zdravo da pojedo zlico belega cukra - takrat vsaj ves da si pozrl nekaj cistega, ceprav je beli cuker sam po sebi tudi strup.

Tudi 150 kil na panj je korekt. Jaz sem u svojih dneh prideloval 200 kil na panj. Lahko bi vec pa nisem imel zadosti kist za nadkladanje in pobiranje takih 1/1 LR naklad tudi ni noben hec, heeee, hee. . .
Tukaj za te ki so srecni (po moje nesrecni - MONOKULTURA!) da imajo cebele na ogrscici ter slicnih monoculturah - oni pa tocijo 300 pa tudi cez 400 kil na panj.
Jaz pa sem srecen da pridelam u moji divjini nekih 30 do 50 kil in to je pristen neoporecen med kjer u kistah ni nic drugega kot pa samo to kar mi cebelice same prinesejo - razen da jih za zimo dokrmim z cukrom, ker jaz medu ne hranim nazaj. Bolje ne vzeti kot pa nazaj futrati!
_________________
Regards,
Frank

Marko

Uhhh .... čudna dežela Sad

.
Niti slučajno ne zamenjam Smile

.

Hvala za podrobnosti in ... naj ti gredo dobro v zimo in potem iz nje !
Pa ti z njimi tudi Very Happy

.

Pozdrav v čudno deželo.

JernejM

Čudna dežela Marko? Kaj pa naša? Rolling Eyes

Vse še pride. Ko sem prvič prišel iz Japonske in povedal, kaj prihaja, so se mi smejali, da je odmevalo do Gorjancev. Zdaj pa imajo sive, sklonjene glave. To je šele začetek. Ostalo sledi po volitvah ...

Za zdaj pa je pri nas le boljše, vsaj kar se čebelarstva tiče, in upajmo da ne bo šlo navzdol. K sreči je kar dosti čebelarjev in društev, ki imajo čebele tudi v "medvedih", kranjičih, kakšnem košu ... Pri nas so terenski operativci veterinarji, ki opravljajo tudi dela, ki bi jih morali inšpektorji, k sreči pa ni dosti denarja za slednje, kajti pri nas niso, kot pri Franku, profesionalno usposobljeni, ampak so, kot slišim, le strogi birokrati.

Bog nas obvaruj vojne in kuge, so včasih rekli, naše čebele pa človeškega pohlepa in neumnosti!

Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

Zlatko H

Nekaj Frankovih zapisov o pomembnosti zalog medu

Res je tole zgoraj prav lepo povedano in me veseli da tudi drugi prihajajo do spoznanja da je zaloga medu na vsakem satu ZELO pomembna za razvoj in stabilnost cebelje druzine.
Ko berem, kako nekateri imajo napadalne druzine, razlog za to kar tukaj zgoraj naveden. Poleg tega pa se is tega da izlusciti se vse ostale tegobe in nevsecnosti z katerimi se dnevno pretepamo.
Sem pa ze velikokrat omenjal, da mi ne gre u glavo, kako to da je Sivka tako huda, ko pa vsa svetovna literatura opeva Sivko kot najbolj krotko in blago cebelo? Celo znanstveniki si jo najraje izbirajo, za svoje poizkuse, ker je tako nezna, blaga in se jo zlepa ne da razjeziti.
Torej, zakaj je pa sedaj tako huda?
Celo nasa 'afrikank' ni opevana tako pogosto!?
Treba se je malo zamisliti, prebrati zgornje pisanje vsaj nekajkrat in si kaj tudi u glavi zadrzati?
Cebele niso nic dosti drugacne od nas? Le na pogled so. One imajo svoj dolocen nacin zivljenja - svoje delo - kot mi. Druzina, njihova - kot nasa, ima doloceno stevilo dus u panju. Matica - doloceno delo za opravit dnevno in seveda za doloceno stevilo let.
Harana ,voda cvetni prah in doloceno delo za dolocene cebele cez dolocene dni - vse to je zapisano u genih cebel. Vsaj tako je bilo za 100 milijonov let. Sedaj pa - kaj smo jim storili???
Matice so bile dobre za sest do osem let, u mojih mlajsih dneh?! Se sedaj so - ce jim damo sans?
Sedaj pa mi raje.... Pa ni mi treba pisati. Ve se. . . ?
Zivljenska doba cebel? Tudi tukaj se ve, da ni vse kot je nekoc bilo.

Pa se ne bom ponavljal. Timijan je vse lepo opisal zgoraj in tako pac je.
Cebele imajo 'zapisano' kolicino medu katero si MORAJO nabrati za uspesen razvoj in prezimljenje. Nic ni pri njih drugace kot pri nas, recimo na kmetiji? Potem pa si zamislimo da bi u nase kasce in shrambe udrl nek nepridiprav in nam vso nabrano, nagarano letino, pobral in nam pustil prazne in polomljene posode, da si z solznimi ocmi poiscemo u praznoti kak spregledan grizljaj. . .
Bog ne daj da bi se nam kaj takega zares zgodilo.... menda bi nas kap?
Sigurno se nam pa nebi dobro godilo. Vecina vas - sploh nima pojma kaj lakota je - se manj pa veste kako se nekdo pocuti ko se mu zelodec prilepi na hrbtenicno kost?
Lakote jaz nebi zelel mojemu smrtnemu sovrazniku - zakaj bi jo pa cebelam?

Nimam casa za obsirnejse pisanje, na to temo, ker sem sele pred eno uro prijadral domov. Sem moral iti nekam in si kupiti eno ubogo cebeljo druzinico katero sem lansko zimo narocil. Ja, je malo pozno da zacnemo z dvemi sati, toda z dobro roko, razumevanjem in Bozjo milostjo - tudi tukaj, na skrajnem severu cebeljega obstoja, je mozno kaj narediti, cetudi je ze polovica julija za nami...
Mozakar mi je trobil da je pred tednom in pol ogrebel en roj in jutri mu mora dati ze peto medeno naklado/kisto. So mu ze vse napolnile z medom.
Srecnez, jaz moje moram futrati , ker dez in mraz kar noceta odnehati. Madonca, pet kist medu u tednu in pol???
Zal pa u moji divjini kaj takega ni mogoce ker so rozice letos kar redke. Opazam da letos sploh ni rozic kjer so lansko leto bile obilne. Ostra zima jih je verjetno pomorila?
Ta nova druzinica ki zadovoljno brenci tukaj poleg mene na pisalni mizi?
Nimam pojma kaksne so? Lepo brencijo u popendekel skatli, jutri zjutraj pa jih odpeljem u mojo divjino in jih utaknem u panj. Verjamete mi pa lahko da jih caka nekoliko boljsa bodocnost, kot pa bi jih ce bi padle u roke kaksnemu drugemu cebelarju.

Ja, cebelice so po naravi prav tako lenobne kot smo pa mi. Samo toliko si nameravajo nabrati, kolikor vedo da jih prenese do naslednjega leta. Ce jim pustimo stvari pri miru, si ne bodo prav nic vec nabirale - cetudi bi medicina ali pa mana kar tekla od rozic. Z zadosatno zalogo bi one lenobno posedale po panju in se kot kaksne damice lepo cistile, cesale, pucale in kaj se ne? Njihova nadlega bi bila tam kamor spada. Bolezni in tegobe - zunaj pred pragom, kamor pac tudi spadajo. Njihova zivljenska doba pa bi bila tudi dvakratna, ce ne tudi malo daljsa? Zagotovo pa bi jim slo mnogo lepse in prijetnejse.
Taka pot pa je trnova, toda za obojestransko veselje in dobrobit se pa vsaj jaz take poti ne izognem. Vsaj u mojem zivljenju se za znoj, zulje in kri nismo dosti zmenili. Vse skupaj nekako gre iz roke u roko. . . Je del tega kar smo, del narave....
_________________
Regards,
Frank

JernejM

Frank:

Frank

Jernej,

Jaz nisem nikoli podkladal, to menda uci Warre pa verjetno se kdo?
Sem mnenja, da ce jim nad glavo das prazno kisto, da jih to malo prevec sokira? Jaz jim vedno nadkladam, tako da imajo nad glavo svoj med in se bolje pocutijo. Ce pa hoces da ti bolj nosijo pa se jim vsake toliko casa odvzame par zalitih/pokritih satov in na njihovo mesto postavi prazne (izdelane) sate. Samo u Warrejih pa bo kaj takega lahko prevec problematicno?

Z onim nickom pa seveda nisem mislil nic slabega, ce se mi je zataknilo. Mislim pa da je to bilo napisano takrat ko si se sodeloval na onem forumu? Laughing

_________________
Regards,
Frank

JernejM

Saj je vse OK. Hvala za odgovor. Res je najboljše, da jih čimbolj pustimo na miru, potem pa ker prinesejo, prinesejo - da so le zdrave. Potem bo tudi čebelarju OK.

Regards, J
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

Zlatko H

Panjski sistemi

Vsak panj, celo izvlecen predal iz sobne omare, se lahko uspesno uporabi u naravnem cebelarjenju. Saj poznam ljudi ki imajo TBH, ki so na tla povezeni hladilniki, brez vrat. Podolgem prerezani sodi, leseni in plehnati.

Celo glinasti cvetlicni lonci se uporabljajo? Variante so brezmejne. . .
Ve se, seveda, da je u naravi za to najbolj primerno drevesno duplo, u cloveskih rokah pa kos... Vse drugo, kar imamo na raspolago, pa so seveda kiste, s katerimi mi sami, po svojem okusu in nasi volji - silimo cebelam. Le-te naj bi, po nasem vidiku, bile najbolj primerne za njihov dom in obstoj.
Druga nasa pogruntavscina katero smo zaceli siliti cebelam pod nos je pa seveda 'letvica/okvir' na katero cebele pricvrstijo svoj sat.
Skoraj po celem svetu se sedaj zahteva, da imajo cebelje druzine u gnezdu ce ne okvir - pa vsaj letvico, katero lahko izvlecemo, (da se lahko preveri ce je u druzini vse kot treba?) Tako da po vecini razvitih drzav cebelarjenje u kosih ni vec dovoljeno.
Ce pa nasi panji, kakrsnikoli pac so, niso kompetabilni, da bi u njih lahko uporabili letvice - se pa seveda lahko kar brez skrbi uporablja okvircke. Le-tem se lahko odzaga spodnjo letvico, tako da cebele lahko sat podaljsajo u globino - seveda ce je spodaj kaj prostora? (Lahko se pa spodaj tudi podstavi ena prazna kista u katero se bo tako plodisce zgradilo.)
Za naraven nacin je pac najbolj pomemebno to da cebele SAME ZGRADIJO tak sat ki jim najbolj pase.

Torej, nobenih satnih osnov se ne sme uporabljati. Nekateri se celo izogibajo trakovom..? (Ce niso zgrajeni doma, iz neoporecenega voska.)

Tako, vsak panj je lahko NARAVEN, ce le odvrzemo tovarnisko valjane satne osnove, se izognemo zdravil in damo cebelam mir in sanso da se same zacnejo brigati za svoj obstoj.
_________________
Regards,
Frank

Zlatko H · Objavljeno: 06 Nov 2011 23:07 Naslov sporočila:

MEDONOSNE RASTLINE

Kar hitro se priblizujemu Bozicu in Novem Letu, katerega mogoce vecina od vas proslavlja. Jaz, rojen katolik, pa imam rajse Bozic.
Belil sem si glavo, kaj naj napisem za moje bralce, toda dogodivscine na forumu so me pa potegnile na tole potezo: Povedal vam bom malo, (veliko ) skrivnost ki lahko naredi " tako,tako" cebelarje v zelo uspesne!

Ta velika skrivnost pa je rastlina ki gre pri nas pod imenom "Sweet clover" ali pa beli ali pa rumeni! Toda le ta pa cveti vsako drugo leto! Toda soimenjak "Hubam clover" MELILOTUS ALBA - po Latinsko, Nostrzyk - po Polsko, Donnik - po Rusko in Beli Kokotac, jednogodisnji - po Srbsko!

Bela/rumena detelja pride v nekih 20 vrstah in je dveletna. Hubam pa je relativno nova vrsta zgoraj omenjene detelje ki je bila vzgojena v Alabami, ZDA, in je enoletna. V drugih besedah: Vrzes jo dol in ti zacveti cez dva meseca!
Vse to se je zacelo v Kentuckiju, Nebraski, Kansasu in obeh Dakotas kjer je strasna susa in veter v 1930setih odnesel vso dobro zemljo in milijoni kmetov so zapustilo svoje kmetije in sli so s trebuhom za kruhom. Zemlja je bila tako zanic da tudi plevel ni rastel. Kmalu pa so ljudje, ki so ostali na zamlji opazili da je nekaj le zacelo rasti. Oblasti so se v to vpletle in kmalu je neki kmet vrgel nekaj kangel semen na golo zemljo in v nekaj tednih je pa pricel rasti ta visoki plevel in cvetje je mocno disalo po medu.
Opazili pa so tudi da so se te rastline majale celi dan in tam ni bilo nobenega vetra. Pri ostrejsem ogledu so pa opazili da so bile vejice pokrite z tisocemi cebelami ki so kar plezale ena preko druge da pridejo do cvetja.In "ta hude" druzine so bile tako zaposlene z nabiranjem da se niso niti zbegale ce si se vsedal kar na panj.
Cebelarji so kmalu ugotovili da je ta detelja ena najboljsih medovitih rastlin na nasi obli. Skoz dolgoletno poizkusnjo so tudi ugotovili da le-ta raste najboljse na neuporabni zemlji kjer je dosti apna (Lime) in na zemlji polne soli in le-ta aktualno odstrani sol iz zemlje in omogoca prijem drugih manj odp[ornih rastlin.
Govejorejci so kmalu ugotovili da je ta detelja tudi dvakrat boljsa kot alfaalfa ali pa se kaj. Mlekorejci so dobili cez 50% vec mleka ce so se krave pasle na tej detelji. Pridelava sena je do 300% visja na hektar! Zivina se izogiba te detelje, v zacetku, ker ima mocan duh po coumarinu ki je del te rastline in ji da kar nekaj medicinskih uporab, kar pa je rubrika za drugo mesto. Toda ko se zivina navadi na to deteljo, jo pa potem imajo najrajse. Je zelo cenjena v silosih.

Hubam detelja cveti cez dva meseca, hvala za iregularno sestavljeno/odpiranje cvetov. Tam je cez 1500 cvetov na eni rastlini in 1.7 bilijonov na en hektar in to cveti in medi vse do zime!
Cveti medijo od jutra do vecera. Oblika cvetja ne dovoli da se medicina posusi na vetru in tudi mocan in dolg dez jo ne opere. In tudi najhujsa susa jo ne matra in pridelava medu je najmanj 300 kg v najhujsi susi in do 800 kg na povprecni dan skozi celo leto!

To je pa trik, zakaj lahko cebelarji tukaj opravljajo tisoce panjev na eni lokaciji in pridelajo tone najbolsega medu!
Kar vprasajte Carniolana kako je pasa v Britanski Kolumbiji, na beli detelji...

Med bele detelje je pa zelo cenjen in medicinsko neprekoracljiv in je celo zelo cenjen za prezimovanje druzin kjer ves drug med ni za to priporocen!

Hubam se obicajno seje zgodaj spomladi vse do Julija. Z pazljivim sejanjem ta detelja lahko cveti vse od spomladi pa do zime!
Ce hocete da vam cveti spomladi jo posejete v Novembru. za poletno cvetenje nekateri vrzejo seme kar po snegu. In sneg in led actualno pomaga da se to seme zaseje ker je le-ta zelo trd in ce je zemlja preorana in predobra to seme se ne bo zasejalo. Zato je najboljse ce se seme kar z roko vrze na vrh zemlje toda samo en ali dva semena od deset bosta tako zrastla. Ce pa se seme vrze dol in malo pograbi z grabljicam, (Kozica-lupina na semenu je zelo trda in se mora malo poskodovat da se prime) potem pa zraste osem do devet semen na vsakih deset dol vrzenih.

Kot sem rekel, ne to sejat v dobro zemljo! Vrzite malo tu in tam ob cestah, kanalih, ob ograjah, plotovih. Kosckih zemlje ki niso za nic drugega. Hisne razvaline, zapuscene makadamske ceste, zapusceni kamnolomi in pesek ob rekah in potokih! Vsa mesta kjer nic ne raste pa kamen in pesek! Hubam detelja je izvrstna metoda za drzat zemljo na hribih kjer jo dez stalno odplavlja.
Pri nas so ugotovili da v dlih Britanke Kolumbije in drugod kjer je zeleznica speljana skoz hribovita podrocja - ta detelja je pa edini nacin za drzat gor zemljo da jo tezko dezevje ne odpere.
Ce vi razbijete cementno plosco in vrzete dol eno pest semena le ta bo v kratkem casu cvetel!
Stos v tej detelji je da le-ta raste do dva metra visoko in se s casom zasadi kot grmovje in nebo ven-potisnila druge rastline. Trik te detelje je da raste do priblizno pol metra visoko potem pa se rast ustavi toda ta detelja pa se raste in to dol v zemljo. Korenine grejo do dva metra globoko in tu je skrivnost medenja - nobena susa jo ne ustavi!

V ZDA kmetje delajo izvrsten biznis z pobiranjem semen! Zasejes deset kilogramov na hektar in poberes sedem do deset zakljov semen - dober zasluzek!

Strokovnjaki pa sedaj rekomendirajo da se Hubam pomesa z belo in rumeno sladko deteljo in imas ekcelentno paso od konca JUNIJA pa vse do prvega snega!
Vse tri vrste pa so enake samo da bela in rumena sta dve letni - hubam je pa enoleten! Bela cveti najpreje potem pa rumena in pa Hubam ce je le-ta posejan spomladi. Ce ga pa posejes v Novembru, kot facelijo pa bo le-ta tudi cvetel spomladi,itd!

Tako je to! Sedaj pa odlocitev je pa vasa. Vem da boste nekateri rekli da to ce vzet se nekaj denarja in dela in cajta. 50 kg zakelj semena bo mogoce okoli $75.00.
Lahko pa se peljete okrog s kolesom in vrzete dol pest tu in tam. Napolnite zepe otrokem ko se jagajo po okolici in oni lahko vrzejo nekaj, tu in tam!
Najboljse pa je grabiti povrsino zemlje malo z grabljami da se seme malo poskoduje potem pa je uspeh 90%. In kje vi lahko postavite nekaj sto panjev in poberete do 800 kg medu?
In to ni noben Bullshit!

g. Kijev - 02166 a-ja. 190

Fedorenko Sergej Olegovič

tel. (044) 519-11-88

E-mail:gold_bee@agropcheloprom.com.ua

http://www.agropcheloprom.com.ua

Lahko pogledate tukaj glede vec informacij ali pa nabava semena.
_________________
Regards,
Frank

Zlatko H · Objavljeno: 06 Nov 2011 23:23 Naslov sporočila:

Frank pozdravljen,

Iz arhiva 2006 smo potegnili ven to tvojo informacijo o beli medeni detelji. Vsaj na začetku sem prebral, da se je zadeva dobro obnesla.

Peter, ali lahko prosim pregledaš arhiv uradnega čebelarskega foruma Slovenski čebelar iz leta 2006, kjer je Kočevski med-ved odprl, kar široko debato na temo medovite bele detelje in če lahko strnjeno preneseš izkušnje kolegov čebelarjev o sajenju te medovite rastline.

Hvala v Frankovem in seveda v imenu vseh tistih, ki nam boš olajšal zbiranje informacij.

lp

Zlatko

lakotnyk · Objavljeno: 07 Nov 2011 00:05 Naslov sporočila:

tole?

http://www.slovenski-cebelarji.com/forum/viewtopic.php?t=462&postdays=0&postorder=asc&highlight=bela+detelja&start=0
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

Zlatko H · Objavljeno: 07 Nov 2011 06:50 Naslov sporočila:

Ja Peter točno to, kaj lahko to obdelaš in bistvo pripopaš sem.

lp

Zlatko

lakotnyk · Objavljeno: 07 Nov 2011 09:23 Naslov sporočila:

bistvo je tako..

kočevski med-ved je naročil 75kg teh semen, naročnikov je bilo 20+ ki so jemali v povprečju po 3kg semen.
Ko so posadili ni povsod zraslo, ko/kar pa je zraslo, je blo očitno tako da so bla semena mešana, malo rumena in malo bela medena detelja.

Zares dobro raste pa samo na slabih tleh, tisti pa ki so jo sadili na njivo je samo zelo dobro rasla v višino, cvetenja niso omenjali (se pa tema ni nadaljevala v 2007 in naprej tako da teh podatkov ni).
Je pa očitno super uspela v res slabih pogojih, to je na opuščenem pesku od gradbenega materiala, v kopru ko so iz pristanišča dolbli dno je zrasla na temu ne vem kako se reče... Ker je pionirska vrsta in jo zgleda tudi sol ne moti.

Aha še pri cvetenju je očitno tako, in tega frank ni vedel... deteljo je očitno treba ko zraste nekaj nad 20cm pokositi šele potem res dobro požene in cveti. Ta podatek je prinesel GREGA pa tudi oče je nekomu od teh "sejalcev" svetoval naj se detelja pokosi, drugače ne bo cvetela, tega seveda ni dovolil in detelja ni cvetela, oziroma ni cvetela do zadnjih komentarjev.
Tole treba dodat, nekomu, ki je sadil v dobro zemljo jo je celo spodjedel voluhar.

V glavnem, razen to da so tele čebelarji resnično nepremišljeni in takole prinesejo v slovenijo tuja semena in jih v enem mesecu posadijo po celi državi (joj joj Very Happy

), dobro detelja ni problematična ker drugače raste tudi pri nas, ampak recimo da bi prinesli kakšno invazivno vrsto... tri pike ...

drugega ni bilo za razbrat, razen mogoče tega da čebele niti niso pretirano obiskovale, ampak to frenk pravi da dokler se čebele ne navadijo na novo sorto (oz. ugotovijo da je, malo traja?)... za dejanske rezultate bi bilo treba kočevskega med-veda vprašat...

Sta pa na forumu dva ki sta imela odlične rezultate... Roko, in GREGA, prvi je semena dobil iz sklopa nabave iz kanade... in mu je pognala večinoma rumena medena detelja, za katero frank pravi da cveti samo dva tedna... drugi pa ima mislim da sorodnike na hrvaškem, od koder je prinesel belo medeno deteljo in rdečo (najbrž je red clover, ali črna detelja)?? ki ju je posejal v okolici svojega doma in pravi da čebele super obletavajo, on vsako leto pobere semena in jih natrosi še malo okrog.

Drugače pa ja, če ima kdo kakšno slabo zemljo je to super reč.

Ko smo pri medovitih rastlinah avgusta, pa je bela gorčica ali tudi gorjušica (Sinapis alba) - white mustard (ang.) tudi odlična medovita rastlina v obdobju suše... to je letos potrdil levstek...

mogoče sem kaj pozabil.

lep pozdrav
peter
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

lakotnyk · Objavljeno: 07 Nov 2011 11:26 Naslov sporočila:

Branka (kočevski med-ved) sem direktno pobaral glede bele medonosne detelje.

njegov odgovor

Frank · Objavljeno: 07 Nov 2011 18:19 Naslov sporočila:

Je res da me je bilo zelo sram ko ta bela detelja ni rastla tako kot bi morala, preprosto zato ker jo je vecina sejala kar na vrtove in to se u tako dobro crno zemljo (humus) kakrsne jaz se nisem videl odkar sem zapustil domovino.
Slike, katere so mi posiljali, so vse pokazale zelo visoko in bujno rast, toda skoraj pa nobenega cveta, ker ko rastlina predobro zivi ji ne pride na misel da bi se razmnozila, kaj ne? Nic ji ni narobe in nic ji ne ogroza obstoj. Odvzemi pa skoraj vse dobre pogoje za rast; zemljo, hrano, skoraj vso vodo, pa na pesek posejaj ali pa na skalovje kamnoloma. Vrzi nekaj pesti cez zemeljske nasipe, kupe odpadlih gradbenih materialov - tja kamor odlagajo kamione in kamione zdrobljenih betonov/ceglov/celo asfalta itd... Ta rastlina takoj dozna da ji slabo kaze pa pozene in se zazene u pridelavo/rast cvetov, ker si lahko samo na ta nacin zagotovijo obstoj in celo sirjenje svojih vrst.
Nekateri se boste smejali, ker govorim takole, toda rastline (je dognano) so samo naslednja vrsta zivih bitij ki celo poznajo 'svojega gospodarja,' zelo dobro poznajo sekanje, rezanje; torej skodljivce in so celo sposobne razmislajnja, itd...
Problem je tudi bil z semenom, ker je menda nekdo u Kanadi malo ali pa nacrtno zafrknil in jim poslal mesanico bele in rumene - mesanico ki je manj draga , placali so pa za prvo klaso. (kdo bo pa prisel sem se kregat iz EU?) Confused

Sem pa strogo in skoraj dnevno trobil, da naj meclejo seme jeseni, tudi na sam sneg, pa u tla kjer nic ne raste. Sem se celo malo razjezil in jim rekel da naj raje sejejo po betonu kot pa dobri , rodni crni grudi. Pa so skoraj vsi sli malo po svoje ????? Menda so srecni da imajo izvrstno zemljo, kar je seveda dobro za kar pocenjajo, kmetujejo? Za tole deteljo pa je; bolj kot je opustosena puscava, bolje ta rec uspeva , posebno se ob cestah kjer pozimi posipajo dosti soli in tam sol vse pozge, ta detelja pa u takih pogojih kar uziva.
Tudi voluharji se menda samo drzijo u dobri zemlji, kjer je dober smorgersbord za njihov zelodec - ne boste pa jih nasli da bi kaj grizli u pesku, skalovju ali pa nasipih in zapuscenih kamnolomih itd.
Je tudi res da tukaj dnevno cebele potegnejo iz takega upostosenja cez 800 kil medu na are... So celo zabelezili donose do 1700 kil na dan na izrednih lokacijah u zahodni Kanadi in the plains centralne Amerike.
_________________
Regards,
Frank

lakotnyk · Objavljeno: 07 Nov 2011 19:08 Naslov sporočila:

Frank ne sekiraj se... ko sem bral vse tiste poste sem dobro razumel kam je treba to sadit, in ljudje ki so sadili v predobro zemljo so si sami krivi...

mislim pa da bi ta reč na krasu super uspevala, doli pri nas na parceli imamo tako puščobo in skalovje, se bom probal dokopat do teh semen, in bom malo nametal, tako za firbec da vidimo kaj požene... Very Happy

pozdrav
peter
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

JernejM · Objavljeno: 07 Nov 2011 20:05 Naslov sporočila:

Hvala Frank. Si me spomnil na ajdo, ki je po vojni nehala mediti, ker so jo začeli gnojiti, pa je šla v zrak, a ni bilo medenja. Do lani, ko slišim, da nekateri čebelarji pobirajo ajdov med, celo na ulici je oče nabavil en ajdov kozarec od čebelarja iz Šmarjeških toplic. Sicer pa mislim, da je pobiranje ajdovega medu čebelam res prava neumnost in praktično čebelarjev harakiri. No, on misli drugače, važno je, da je spet malo zaslužil, čebele pa naj kar sladkor ližejo čez zimo??

Best regards, J
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

Zlatko H · Objavljeno: 07 Nov 2011 21:15 Naslov sporočila:

Koncert matic v D molu

Pozdravljeni !

Tukajle si pa lahko poslusate kako matica poje. Tocen namen tega petja se ni dosti poznan. Toda ce opazujete pojoce matice, boste opazili da se cebele u bliznji okolici pevke ustavijo in z velikim zanimanjem poslusajo. Znanstveniki domnevajo da cebele "slisijo" to kot tresljaji po satju in ne kot "zvok!"
Ko matica zacne takole peti, to pomeni da je roj ze zunaj in da se lahko pripravlja "secondary" roy !
Prva matica ki se izleze takole poje in ostale matice, (se u svojih celicah)
pa se ji oglasajo. Prosta matica je ta ki zacne s dolgim petjem, okrog dve secundi in sledi z kratkimi zvoki, (cetrt sekunde).
Matice u svojih celicah pa ji odgovarjajo z kratkim pipanjem. Domneva se da takole taprosta matica najde svoje sestre in jih potem kar hitro likvidira. Ce pa vseh ne najde, se pa nekaj le teh izleze in pol je pa boj za zivljenje in smrt - in najmocnejsa zavlada !
Vcasih pa - ko se dve matici pretepata - pa ostale matice izkoristijo to zmedo in jo pobrisejo u se enem, (tudi vec) rojev...

Kliknite na povezavo spodaj! Na strani pred vami pa greste do kraja (spodaj) in kliknite na dve besedi - napisani u plavi barvi - Queens piping !!!

http://mysite.verizon.net/vzeod3nx/id3.html
_________________
Regards,
Frank

BorisP · Objavljeno: 07 Nov 2011 21:55 Naslov sporočila:

Pomembnost raznolikega CP za čebele

Frank je napisal:

Tukaj je se en dokaz na kar sem jaz ze nekaj let pridigal.

Anglezi in francozi so sedaj dognali da cebele ki se ne hranijo z najmanj petimi sortami peloda niso tako debele, tudi njihova zalega ni optimalno hranjena.

Se pa ne bom niti dotaknil - kaj to pomeni za trote in doma rojene matice?!

Zaradi tega niso tako trdozive in so boj dostopne napadom varoje ter se mnogih drugih nepridipravov, (Virusov) zato ker je njihovo imunsko stanje pod kriticno tocko.

Cebele morajo imeti vrhunsko imunsko stanje, da lahko pridelajo nekatere reci s katerimi konzervirajo in predelujejo svoj med in pelod in z tem dodajo mnoge enzajme, itd ki so potrebni za steriliziranje njihove hrane in s tem tudi panja in cele druzine. brez tega, kot ze vemo, jim trda prede. . .

Seveda pa cebelarji nimajo tukaj kaj dodati razen da se podajo na SC majhne celice ker se ve da manjse cebele zmorejo nabirati vecjo in raznoliko hrano. (smo ze tudi vsi dosti o tem pisali)
Za te ki pa se vedno hrepenijo po velikih celicah je pa pametno da si nabasejo zepe z raznolikim semenjem in da to seme vrzejo u cim sirsem krogu okrog cebelnjakov in stojisc.
Tako pocetje bo nadomestilo enolikost vasega rastlinja in bo u veliko pomoc cebelam, nima veze na kaksnem satju jih imate.

Sedaj pa si to lahko z lastnimi ocmi vidite. (To niso nobene sanje?!)

http://newsvote.bbc.co.uk/mpapps/pagetools/print/news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/8467746.stm?ad=1
_________________
Regards,
Frank

Marko · Objavljeno: 08 Nov 2011 10:54 Naslov sporočila:

Še nekaj o detelji, a z drugega zornega kota. S Steinerjevega - iz leta 1923 ! , ko je imel tista znamenita predavanja v Dornachu.
Krasno je govoril o temi, ki jo je enkrat načel že Zlatko (morda celo v najini osebni korespondenci) in sicer o pravilnem razmerju in 'kvaliteti' med sokovi krvi in želodca pri čebelah (posebna tema).
Postavljeno je bilo vprašanje (Muller) o tki. ameriški detelji in dr. Steiner je odgovoril (malce sem skrajšal in zaenkrat še nisem prevedel):

--------------------------------------------------------------------------------
G.MÜLLER je izjavio da pčelari već rade u smjeru posebnog uzgoja određenih biljaka. Na primjer, žuti šafran, koji se uzgaja u velikim količinama za pčele; druge biljke sa sličnim malim žutim cvjetovima se također uzgajaju.
Zaista, više od toga, jer je sada zasađena velika količina američke djeteline; djetelina koja raste šest stopa u visinu i cvjeta cijelu godinu. Reže se samo u jesen; do tada je cvijet ostavljen pčelama.
Ovo je možda također neophodno?

DR. STEINER:

Zasigurno, takve stvari se bez sumnje rade, ali u pravilu prave veze se ne poznaju. Ono što je g.Müller spomenuo na početku, izvrsno je i treba nastaviti, ali s obzirom na američku djetelinu koja cvjeta cijelu godinu, to
će se u buduće izbjegavati, jer ta biljka ne može donijeti nikakvo poboljšanje u krvnom soku pčela; ona djeluje jedino kao stimulans, i to vrlo kratko vrijeme. To je dosta slično kao da čovjeka liječite alkoholom, pčele se stimulira
na veću aktivnost na neko vrijeme. Danas najveća pažnja treba biti posvećena tome da se ne uzgajaju biljke koje su pčelama potpuno strane; pčele su sa svojom cijelom organskom prirodom povezane s određenom zemljom.
To je vrlo evidentno, jer se pčele iz različitih dijelova svijeta sasvim razlikuju jedna od druge. Postoji, na primjer, srednje europska pčela koju smo ovdje već spominjali, uobičajena domaća pčela.
Talijanska pčela je sasvim različita od španjolske pčele, i tako dalje. Pčele su svojim navikama jako povezane sa njihovom autohtonom zemljom, i ne može im se pomoći na pravi način dajući im nektar
ili med koji pripada potpuno različitim zemljama. Tada one imaju, toliko posla u svojim vlastitim tijelima da tu dolazi do poremećaja; pčele su prisiljene da se prilagode, da naprave svoju organizaciju što je moguće
sličnijom onih drugih pčela, u onim zemljama odakle djetelina dolazi. Čvrste činjenice će dokazati da iako ove metode mogu izgledati uspješne na par godina, katastrofalni rezultati će slijediti.
Sasvim je točno kao što je rečeno, da do sada nema konačnih indikacija ovoga, ali će se ipak pojaviti, i ljudi moraju odbaciti sve ovakve metode, ili će nastaviti kao što je to bilo u slučaju vinove loze ...

lakotnyk · Objavljeno: 08 Nov 2011 11:45 Naslov sporočila:

pa saj detelja je avtohtona pri nas, torej so naše čebele nanjo navajene...
to da so jo sedaj uvozili iz kanade, je samo zato ker pač tam pridelujejo semena, drugače pa lahko če veš kje sam nabereš semena...
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

Rudi · Objavljeno: 08 Nov 2011 14:36 Naslov sporočila:

Melilotus officinalis je autohtona to euro-asia.

http://en.wikipedia.org/wiki/Melilotus_officinalis

isto tako:

Melilotus albus je autohtona to euro-asia.

http://en.wikipedia.org/wiki/Melilotus_albus

- sigurno raste po Sloveniji posvud (zapuscene njive, uz puti, uz zeljeznicu itd.) sad je mozda kasno za iskat semenje u prirodi, kad bude u cvatu je najdete i semenja imate Julija-Augusta koliko zelite, po tem i meda.

Lp

lakotnyk · Objavljeno: 08 Nov 2011 15:25 Naslov sporočila:

Zlatko H · Objavljeno: 08 Nov 2011 18:43 Naslov sporočila:

Marko,

Še nekaj o detelji, a z drugega zornega kota. S Steinerjevega - iz leta 1923 !

Dobro poznam odstavek, ki si ga citiral v tvojem postu. Poskušaj sejanje detelje razumeti malo širše. Steinerja je potrebno brati in brati in poskušati razumeti, kaj nam je hotel sporočiti. Sam razumem to njegovo opozorilo veliko širše.

Sam sem prepričan, da nas je Steiner želel tudi opozoriti o nevarnosti sejanja monokultur in izrabi le teh za pridobivanje medu. Tako kot velja opozorilo za belo deteljo, bi lahko Steiner dal opozorilo za sejanje oljne repice, pa sončnic, pa še veliko je drugih rastlin, ki so prišle iz drugih kontinentov na naše področje, ki se sedaj sejejo ali sadijo kot monokulture, dajejo pa ogromne donose medu na hektar. S tem je pač povezano prevozno čebelarjenje. Kmetje pač sejejo monokulture, čebelarji pa to izkoriščajo. Sam si namrč ne predstavljam, da bi peljal čebele sredi 10ha sončnic in jih pustil celo leto na tem medu. To nikakor ne gre skupaj. Čebele bi morda prvo leto še preživele, ampak počasi bi se začelo rušiti tisto razmerje v čebeli o katerem govori Steiner, razmerje med krvnimi in želodčnimi sokovi, posledica pa je padec imunskega sistema in nadaljevanje- bolezen in konec. Če bom pri meni v mojih »baredih« posejal nekaj semen na delu, kjer nič ne raste in bo tam zacvetelo nekaj bele detelje, sem prepričan, da to ne bo škodovali čebeli, saj bo našla še veliko drugih raznovrstnih cvetlic za popestritev jedilnika. Saj za to vendar gre, za popestritev čebeljega jedilnika, sejanje veliko različnih medovitih rastlin, da s tem pomagamo čebeli, prepričan sem, da nas bo v prihodnosti še bolela glava, zaradi težav z vremenom in medenjem. Pri sejanju medovitih rastlin pa je seveda potrebna previdnost, saj se o tem pogovarjamo le v povezavi z medenjem, premalo pa se pogovarjamo o terapevtskem sejanju rastlin za čebele. A o tem drugič in v drugi temi. To pa je že dinamičen pristop k čebeli kajne.

Frank in tudi drugi pišejo o tem, kako regresirane čebele najdejo hrano tam, kjer jo velike mesnate čebele ne morejo, ker so prevelike, nimajo dovolj kondicije in ne dosežejo medičine tam, kje jo regresirane čebele.

Tako jaz razumem sporočilo Steinerja, morda pa se motim? Morda pa bi morali imeti čebele le na krajih z idealnimi razmerami, teh pa skoraj ni več in kaj naj storimo Marko?

Lp

Zlatko

JernejM · Objavljeno: 08 Nov 2011 18:50 Naslov sporočila:

Hvala Zlatko. To je TO.

Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli