 |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU
Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
 Objavljeno: 29 Nov 2011 08:44 Naslov sporočila: |
 |
|
Jernej, imaš prav, bolje bi bilo nadaljevati debato o žrelih tam, ampak kar je pa je.
Frank,
Verjetno si odgovor na to vprašanje pisal že marsikje, pa bom vseeno še tu vprašal. Ko pišeš o industrijskem paketnem roju, ki je bil hud do prejšnjega lastnika, tebi pa s pikanjem ni povzročal težav.
Domnevam, da čebele tistega roja, niso bile čebele izležene iz 4,9mm celic, ali pač? Tega podatka nisem zasledil, ali pa sem ga spregledal.
Torej, če to ni bila družina iz 4,9mm, kako si potem ravnal z njo, ali si jih kar takoj dal na satne osnove 4,9mm iz recimo 5,2, ali 5,4mm (ne vem kakšne osnove pri vas uporabljajo industrijski čebelarji) ali pa si jim dal samo letvice, da so sate prosto gradile (čeprav imam v spominu, da pri vas prosta gradnja ni dovoljenja, zaradi kontrole inšpektorjev).
Če so bile to čebele iz velikih celic, kako si jih tako hitro spravil na manjše, da potem pri njih nisi imel težav z varojo.
Bodi potrpežljiv z nami in hvala za odgovore.
Tole vprašanje sem naknadno dodal. Frank, ko sem čistil umrle družine najdem na žičnati podnici vedno mrtve čebele a nikoli matice. Kam gre matica, zakaj je ni na podnici. Ali tik pred zdajci zapusti družino ali je to tisti jesenki pojav nekega prisilnega rojenja družine pred propadom.
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Frank
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 24.05. 2011, 00:56
Prispevkov: 355
Kraj: Canada
|
| Objavljeno: 04 Dec 2011 18:05 Naslov sporočila: |
|
|
| Marko je napisal/a: | Blagor tebi  .
No, v tem gibanju zraka v panju je zame še kar nekaj neznank.
Za začetek ne vem, ali govorite o gibanju zraka skozi spodnje in gornje žrelo pozimi, ko so čebele v gruči, ali v 'sezoni', ko je aktivnost velika? Ali govorite o gibanju zraka preko dneva ali zvečer ?
Morda je tukaj veliko resnic in ne samo ena, zveličavna za vse letne čase in ure dneva.
Ali je kdo kdaj opazoval in tudi videl, kako se zrak giba skozi spodnje in skozi zgornje žrelo? Koliko vas sploh uporablja obe žreli recimo na Warrejih ?
Namig: fizika in njeni zakoni vedno veljajo .
Pozdrav vsem. |
Izgleda da se je nekaj zafrknilo? Ni bilo oznaceno da so novi posti prisotni, pa nisem vedel...
Marko,
razlika o gibanju zraka u panju je najbolj pomembna (u nasih krajih) pozimi zaradi mraza. Pomembno pa je to seveda skozi celo leto, tudi pri vas, razen takrat ko cebele susijo med in z lastno ventilacijo usmerijo zrak (ventiliraanje) tako kot jim najbolj pase. Vse skozi leto pa se ventilacija panja dogaja automaticno, brez odvecnega mesetanja cebel u to zadevo. Seveda cebele velikokrat kaj zamasijo in zapropolizirajo. ce so spranje itd. Pozimi jim nepravilen odtok vlage greni zivljenje in jim ga lahko celo odvzame. Poleti, ce je ventilacija usmerjena skozi cel panj, torej gre skozi zalego, jo hladi in z tem povzroca optimalno klimo za razvoj varoje. Varoji pase hladnoca! U normalni panjski klimi gre varoja vedno u trotarsko zalego, katere je vedno na obronkih, hladnejsih delih gnezda. Ko je cebelje gnezgo hladno (razlika ni nam vidna in ni niti velika) pa gre varoja tudi u cebeljo, delavsko zalego in imate kar imate.
Tudi ne si beliti glave o gibanju zraka zvecer ali pa cez dan in vse in between.
Ne se bat, kako zrak siba med zreli, pa fizika in kaj se ne. Ce je panj narejen tako kot je treba, vse bo stimalo kot treba. Ce pa se klamfa in stima po svoje, po svojih "kvirkih" pa bo slo kdo ve kako in fizika tam ne bo nic pomagala, razen da se bo nekaj odvijalo po dolocenih pravilih le te. Se bo dvigal vlazen zrak, toda samo do neke mere, dokler to fiziko cebelarjevo mesetarjenje nekje ne prekine - ji naredi kurclus, kaj ne?
Jaz fizike ne poznam dost, ce sploh. Vem tudi da cebelam ni mar o cem pisejo knjige ali kaj je pridigal/pisaril Isac Newton ali kdo ze.
Sem pred par tednih, z velikim zacudenjem, gledal slike na forumu CARNIOLA, kjer je cebelaroji napopal nekaj slik lepo izdelanih Warre kist iz zeloooo debelih dil, u vsaki kisti pa je bila na procelju izvrtana veliiiika luknja!
Sklepam da je bila najmanj 8cm pocez - GROZA!
Celo kocevski-medved je hotel vedeti, ce so to gnezda za vrane ali nekaj takega. Velikost lukenj je pac taka da bi se lahko noter komot spravila vrana, ce u kisti nebi bilo okvirjev? (jih verjetno ni tako da lahko marsikaj gre noter, lahko celo kaksen jazbec? Luknje so bile gromozanske in to u vsako kisto!)
Cebele u teh kistah ne bodo sedele niti en dan! Pa saj bi jih veter, dez in prepih pomoril ce jo ne popihajo!?
Sem pisaril o novincih ki radi vrtajo? Se nekaterim ni nic razjasnilo.
Pa go figure?
_________________
Regards,
Frank |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Frank
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 24.05. 2011, 00:56
Prispevkov: 355
Kraj: Canada
|
| Objavljeno: 04 Dec 2011 19:36 Naslov sporočila: Odgovor Zlatku |
|
|
| Zlatko H je napisal/a: | Jernej, imaš prav, bolje bi bilo nadaljevati debato o žrelih tam, ampak kar je pa je.
Frank,
Verjetno si odgovor na to vprašanje pisal že marsikje, pa bom vseeno še tu vprašal. Ko pišeš o industrijskem paketnem roju, ki je bil hud do prejšnjega lastnika, tebi pa s pikanjem ni povzročal težav.
Domnevam, da čebele tistega roja, niso bile čebele izležene iz 4,9mm celic, ali pač? Tega podatka nisem zasledil, ali pa sem ga spregledal.
Torej, če to ni bila družina iz 4,9mm, kako si potem ravnal z njo, ali si jih kar takoj dal na satne osnove 4,9mm iz recimo 5,2, ali 5,4mm (ne vem kakšne osnove pri vas uporabljajo industrijski čebelarji) ali pa si jim dal samo letvice, da so sate prosto gradile (čeprav imam v spominu, da pri vas prosta gradnja ni dovoljenja, zaradi kontrole inšpektorjev).
Če so bile to čebele iz velikih celic, kako si jih tako hitro spravil na manjše, da potem pri njih nisi imel težav z varojo.
Bodi potrpežljiv z nami in hvala za odgovore.
Tole vprašanje sem naknadno dodal. Frank, ko sem čistil umrle družine najdem na žičnati podnici vedno mrtve čebele a nikoli matice. Kam gre matica, zakaj je ni na podnici. Ali tik pred zdajci zapusti družino ali je to tisti jesenki pojav nekega prisilnega rojenja družine pred propadom.
Zlatko |
Zlatko,
se tudi tebi opravicujem, ker sem spregledal te poste...
Bom odgovoril kar vse dol po vrsti:
Ta huda druzina pa ni bila"paketni roj." Paketi ali pa roji se dobijo samo spomladi. Jaz sem to druzino dobil septembra. Nisem pa hotel cele druzine. Moj namen je bil da si nabavim samo oplojeno matico, ker je moja druzina matico prelegla ni se pa ta nova oplodila. Da bi cakal, da se oplodi, pa bi seveda vsak dan izgubljal cebele, da o teh ki bi se morale tedaj valiti za zimo niti ne govorim.
Tako, da jim malo pomagam z zimskimi cebelami pa sem narocil matico na dveh okvirjih ze pokrite zalege. Profi pa tega ni mogel narediti, ker so ga preteple, ga skoraj do smrti opikale, pa mi je dal celo kisto za ceno dveh okvirjev za katere sem bil narocen. Menda jih ni vec maral, le hoce kramo, kisto, podnico in pokrov nazaj. Je on celo rekel punci, da zeli da me kar posteno napikajo. (klinc je malo zloben - ga bo rak tudi, ehh Jernej?) 
Imas prav Zlatko, kljub par-urni voznji u terencu sem jaz to druzino brez strahu premestil u svoje kiste, ker so moje ciste, niso nikoli videle nobenega strupa razen cukra - jeseni! Nobena pa mene ni usekala niti nadlegovala. Menda je ta profi nervozen, se jih boji, mislim pa da je zlobna dusa ki samo po cekinih hrepeni in mu ni mar za dobrobit cebel. Pa dobi kar mu gre, kar si zasluzi!
Se spomnim ko sem zadnjic sel k njemu za nakup druzine da si osvezim kri, ker ni dobro da se matice parijo z istimi troti, kaj ne? pa sva sla u stojisce in mi je eno kisto odbral, pa sem takoj vedel da je ta bila ena najbolj hudih na stojiscu. jaz sem se postavil za kisto, zadaj, on pa u kratkih hlacah kar pred kisto u smer njihovega poleta. heeee, hee, za dedca ki cebelari ze 30 let pa res ne ve dosti. Zakadile so se mu u njegove kosmate noge in pa gor pod kratke hlace kjer verjetno ni imel nobenih gat.  Mozakar se je kar jokal od bolecin in se u travi zvijal in mosnjo gladil.
Jaz pa se nisem mogel obdrzati resnega pa sem mu u obraz povedal da je samo dobil kar je iskal in da ga njegove cebele zelo sovrazijo, da mora biti slab clovek, sem mu u obraz dejal, obenem pa sem se tako nasmejal da so se mi solze valile po licih.
Domnevas pravilno Zlatko. Ta druzina, vse profijeve druzine so na industrijskih satih. On ima u kistah samo 9 satov (tudi u plodiscih, kar je nezaslisano celo za nase kraje.) Sati, okvirji so predalec narazen, tako da mu ni pomoci. On, tudi njegove cebele nimajo pojma kaj 4.9 mera je. Njegove sate sem jaz obrezal, kar se je dalo, jih ustavil u eno mojo staro kisto. Spomladi, ce prezivijo, pa bom vse vrgel u ogenj, razen mojih satov ki so naravni in na katere se bodo (so se ze kot vidite na prvih treh slikah) cebele naselile. (Sem njegovo rec/usrano kramo dal u spodnjo kisto, kjer se bodo mlade cebele izvalile in se takoj usidrale na zgornjo kisto, na moje naravne sate, kateri imajo seveda u jedru gnezda celice 4.9 mere ali pa lahko se manjse. Jaz se tudi s tem prevec ne ubadam. Spomladi bom samo spodnjo kisto ven potegnil in vse pozgal. Jaz kemije u mojem stojiscu ne toleriram niti nocem nic usranega drzati u lopi/garazi ki jo vidite na slikah.
Ja, ta divja, huda druzina je na slikah in nic hude ne izgledajo. Ce ste pa opazili, so pa dokaj crne, skoraj izgledajo kot vase sivke, mar ne?
Ce to ni bila druzina iz 4.9, pravis Zlatko, kako si potem ravnal z njo?
Dal sem jo noter na satih na katerih so bile ze - saj tako sem jih kupil. Je pozno, september in nic se neda zbijat/bobnat ali pa otresat, se manj pa dajati prazne letvice ali pa prazne okvircke. Tukaj mi vreme nagaja, da ne gradijo ko je za to cas, kako pa naj u jeseni, ko je ze okrog ali pa precej pod nulo.
Dal sem jim pa nad glavo prazno kisto z medom. Vse to je pa na mojih satih ki so prosto grajeni, nekaj pa jih je celo grajenih na 4.9 osnovi, katero imam na zalogi in je zgrajena iz pristnega voska.
Imas prav Zlatko, tukaj inspektorji ne tolerirajo proste gradbe, to je na letvicah, mora biti zadeva u okvirju, da z lahkoto izvlecejo, sucejo, na glavo postavljajo in pocenjajo kar se jim zljubi.
Naj se omenim:
Ta matica ki se ni oplodila; bi jo moral seveda stisniti ko sem jim dodal to novo - kupljeno. Nisem pa imel zlobe u srcu da bi jo stisnil, pa sem jo z celim okvirjem dal u prazno kisto, nabasal okrog se 5 romov z medom in pelodom in jih pustil usodi.
Vreme se je pa naslednji teden ogrelo in sem opazil da je nekajkrat sla na praho. Cez kaksen teden pozneje pa sem poskilil in imela je tri lepo zalezene sate zimske zalege. Lahko bi zalegla se vec toda nimajo pa ceebel da bi dovoljno ogrevale vec kot pa 3 sate.
Tako da sedaj cepijo na treh satih. Sem jim imel namen nastimati strom za gretje, pa se nism mogel ulezt na tla da bi vse to ustimal, tudi taprave zadev nisem zmogel kupiti, tako da bo Bog to drzal u svojih rokah do spomladi. Upam..?
Sedaj pa si me vprasal nekaj na katero jaz nimam tapravega odgovora: Te cebele so prisle od profija iz 5.6mm satov ali pa vsaj 5.4mm, ce jim je dal satno osnovo te mere. Ker on drzi u vseh kistah velik razmak (samo 9 satov namesto 10 ali pa 11) mu cebele potegnejo velike celice, trotarske in tam zalegajo cebeljo zalego. Norec verjame, da velika cebela prinese vec medu! 
Jaz pa jih samo utaknem na moje sate in moje kiste. Kaj se zgodi z varojo pa pojma nimam!?
Jaz si razlagam, da, ker so moje kiste ciste, ni kemije, so naravne velikosti (ZELO POMEMBNO: So sati nastimani po Housel principu.) To cebele takoj umiri, jim celo u enem dnevu da vitalnost in energijo katere one preje niso poznale. (So take kot sem sedaj jaz na chemo) 
Pa pozitivna energija s katero jaz okrog hodim in jo na cebele raznasam. Nobenega strahu, sekiracije, worry in beljenje glave tam ni. Zivi in uzivaj u neokrnjeni naravi - tak je pac moj moto. . . .
Ne vem Zlatko, pogledam pod mrezo z mojimi ocalami, pa nic ne vidim varoj! Vzamem povecevalno steklo, pa nic ne vidim varoj. Domnevam da so u kistah, do neke dolocene mere, toda cebele pa so zdrave in vesele pa se jih same menda otepejo? Lahko je da mi Visja sila, God pri tem pomaga? Jaz cisto preprosto ne vem kako to da varoje nimam.
Delam po svojem principu in nic me iz tega tira ne porine. Nobena nova moda in nobena nova kista ce je se tako lepa in prijazna na oko. Kar je lepo za moje oko sigurno ne prija mojim cebelicam.
Okoli mojih:
Se ne sekiram.
Se ne bojim da bi slo kaj narobe.
Hodim okrog z glavo pokonci, korajzno. Saj jaz sem tam gazda. . .
Sem pozitiven glede cebel in njih zdravja.
Za njih skrbim bolje kot pa skrbim zase.
Jih vsak dan opazijem in se z njimi pogovarjam.
Jih pobiram po tleh, ko so onemogle, in jih cel dan nosim nazaj u kiste.
Jim trosim semena za obilnejso hrano/paso.
Vse to skupaj pa sigurno ima, meni in cebelicam daje pozitivne rezultate.
Mogoce vse to skupaj mene poplaca z odsotnostjo varoje? Pojma nimam kaj je tukaj da mi pomaga in se mi losa vseh teh nevsecnosti s katerimi se doma vse bolj in bolj pretepate.
Nekaj pri meni zelo dobro spila, je pa narobe pri vas? Vsaj tako si jaz vse tole vidim. . .
Pa se to tvoje zadnje vprasanje, Zlatko:
Pometas mrtvice matice pa ni?
Lahko je da je druzina izgubila matico? Ne mislim da si jo stisnil saj neradi stokate u panje, vsaj tako jaz berem zadeve.
Lahko pa je to kar nevedni cebelarji klicejo pozno-jesenski roji! Cebelam nekaj ni vsec, jim nekaj pofali, pa se zmenijo z neko druzino, da se zdruzijo in to je to. Jo popihajo od doma, se zdruzijo in tako osigurajo prezivetje zime. Pomladi pa seveda nadaljujejo z takojsnjim rojenjem.
Zlatko, ce u taki druzini , ki je ni, opazis nekaj zaprte zalege, to je siguren znak da so jo pobrisale drugam.
Ne se sekirati ce so doma pustile ves med? Saj to ni roj in kamor so sle imajo pac tam ze svojo zalogo za prezivetje. Velikokrat pa se tudi nafilajo z medom in nekaj prinesejo s sabo, saj se ve, da cebela ki nekaj prinese u drug panj ne bo nikoli napadena. To je tako rekoc "insurance' da jih nebi kaksne najevoljne nove sestre vseeno naskocile iz ljubosumnosti, kaj ne?
_________________
Regards,
Frank |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 04 Dec 2011 23:21 Naslov sporočila: |
|
|
Juhu Frank iz tebe veje tako pozitivna energija, da jo imam še tu pri meni v sobi na Primorskem dovolj na razpolago.
Vse sem prebral vse sem razumel.
To kar sem ti hotel napisati pa je:
Ob študiju antropozofije (niče ne de, če je ne poznaš, vse kar ti moraš vedeti si se naučil sam v naravi), sem pač prišel do zapisov Steinerja, kako je sestavljeno človeško telo. Torej čisto na kratko in poenostavljeno: sestavljeni smo iz fizičnega telesa (kosti), eteričnega telesa (vitalna energija), astralnega telesa (čustva) in duhovnega bistva vsakega posameznika ali velikega JAZA človeka, to je to po čemer te vsi prepoznamo kot Franka. To, kar imamo mi v človeškem telesu obstaja v naravi, tako fizično telo -minerali, vitalna energija-rastlinski svet, čustveno telo – živali in duhovno bistvo ali Jaz človeka- kozmos. Čustevno telo pomeni duša (živali občutijo in to nas povezuje z živalskim svetom, ki ga imamo znotraj sebe, to naše dušno stanje pa seveda lahko opišemo tudi kot zavist, lakomnost, škodeželjnost, maščevanje idr.).
Da te ne morim s temi filozofskimi tezami. Ampak zakaj ti to pišem? Ker sem si večkrat poskušal odgovoriti na vprašanje Frank, zakaj čebele tebe ne pikajo. Videl sem tudi film Brnde, kako razdira gnezdo čebel v kamenju in tudi njega čebele ne pikajo. Tu ni dovolj samo tvoje trenutno čustveno stanje, vem da si pri čebelah miren, se jih prav nič ne bojiš, jih spoštuješ in vse kar spada zraven, da ne bom predolg. Ampak razumem, da te domače čebele poznajo in te ne pikajo, kako pa da te tuje ne pikajo.
In sedaj k bistvu. Frank čebele so, kot sam zagotovo veš, veliko bolj senzibilne, kot si mi sploh lahko predstavljamo.
Vsak človek v svojem življenju predeluje znotraj sebe veliko stvari. Fizičnega telesa in vitalnega telesa ne moremo spreminjati, lahko jim sicer s pravilnim odnosom do lastnega telesa pri tem pomagamo in ti si to delal celo življenje. To, kar lahko naredimo na tej evolucijski stopnji pa je, delo na astralnem telesu in svojem Jazu. Bom zelo kratek in jedernat. Frank ti si znotraj sebe že predelal veliko tega, kar imajo živali kot svoje naravne lastnosti ( sočutje, nelakomnost, skromnost, ljubezen). To so dušne lastnosti nas posameznikov, ki jih lahko pri živalih zaznamo pozitivno in tudi negativno, vendar Frank ti si te »živalske lastnosti« znotraj sebe skozi vsa ta leta življenja predelal in so postale tvoje pozitivne osebnostne lastnosti. Postal si sočuten, nelakomen, skromen in ljubeč.
Frank zakaj vem, da si takšen kot te opisujem, zato, ker te čebele ne pikajo, čebele imajo to sposobnost, (ker so tudi takšne kot si ti) v trenutku prepoznati notranje čustveno stanje osebe, ki jim pristopi, prepoznajo skromnost, sočutje, nelakomnost, prepoznajo ljubezen, ki jo ti kot energijo oddajaš vsakokrat, ko se približaš čebelam ali pa tvojim drugim živalim (zlasti divje živali prepoznajo te človeške lastnosti). In te "živalske lastnosti" prepoznajo pri vsakem človeku, ki jim pristopi, ne glede ali je domačin ali tujec.
Frank, ne zanima me, če je to res kar verjameš, ker morda misliš da nisi tak kot te opisujem, jaz to enostavno vem da je tako. In zakaj vem, ker mi to povedo čebele s katerim delaš!!!!.
Sam sem velikorat opikan, tudi tebe kakšna še useka, mene čaka še veliko dela, ti si zame težko dosegljiv, ampak da zmoremo še kaj, to pa niti govora da ne. Kajne Frank?
lp
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 05 Dec 2011 09:59 Naslov sporočila: |
|
|
Izok Vasiljević je večkrat dejal, da varoja sploh ni glavni problem. Tudi sam trdim tako, na podlagi izkušenj. Frank je napisal, kako dela s svojimi čebelami:
- Se ne sekiram.
- Se ne bojim da bi slo kaj narobe.
- Hodim okrog z glavo pokonci, korajzno. Saj jaz sem tam gazda. . .
- Sem pozitiven glede cebel in njih zdravja.
- Za njih skrbim bolje kot pa skrbim zase.
- Jih vsak dan opazujem in se z njimi pogovarjam.
- Jih pobiram po tleh, ko so onemogle, in jih cel dan nosim nazaj u kiste.
- Jim trosim semena za obilnejso hrano/paso.
Vse to skupaj pa sigurno meni in cebelicam daje pozitivne rezultate.
Tudi sam tako ali podobno delam in pisal sem, da sem jih lani brez vseh tretiranj spravil do 90% preživetja (umrle februarja ob ponovnem mrazu zaradi napačnega panja oziroma napačne priprave panja na spremenljivo zimo). Frankov odnos do čebelnjaka je torej ključen, plus to, da nikoli ne stikam za maticami, še zalege ne gledam, večino opazim od zunaj.
Včeraj je bilo konec idile; bil sem pri hiši in mimo ušesa mi je švignila čebela, ter naredila krog. Sporočilo. Takoj sem pogledal na termometer; bilo je 9 st. C, torej sta pri čebelah še kakšni dve več. Takoj sem stekel gor, in jasno; dva panja sta letala kot nora. Ker sta različnih krvi (obročki!) in moči, sem rabil dve minuti da ugotovim, kdo koga ropa. Oba panja sem priprl na eno čebelo, potem pa napadalca zgoraj odprl in ga dobro stretiral s sladkorjem/ŽC. Tako so imele odtlej dovolj dela same s seboj in rop se je unesel v dobri uri.
Res je lep občutek, ko vse panje pregleduješ, ob njihovem izletavanju iz razdalje 30 cm gledaš v žrelo, brez klobuka seveda, 10 ali več minut, čebele pa ti sedajo na telo, na nos. Tako sem opazoval tudi žrtev ropa, dokler nisem končno zagledal, kar sem želel videti: čebelico s koški cvetnega prahu. To mi je potrdilo, da je notri še delujoča matica. Kje dobijo CP v tem času in vremenu mi je skrivnost.
Mogoče je Frank pozabil povedati še eno bistvo; svojim čebelam skorajda ne jemlje medu, posebej ne jeseni, pred zimo? Čebele, ko imajo izdatne zaloge in mir pred zimo, tolerirajo domala karkoli delaš z njimi, brez pikov. Zato mislim da bo Rudijeva W. metoda odlična, kar mi je izrazil tudi profi, ko sem ga informiral. Tudi Frank na tak način jemlje med, celo begalnico uporablja, tako da čebele ne čutijo nobenega "medvedjega vdora" ob odvzemu. Prepričan sem, da je to ključ do miru s čebelami. Tudi v TBH se takoj umirijo - celo najhujše družine so v mesecu ali dveh pri meni kot putke. Razen seveda ob kostanju; takrat pa ne odpiraš panjev. In pa takrat, ko se matica oplodi, takrat so malo bolj zaščitniške. Če jih takrat ne odpiraš in ne zijaš, če je že za hudiča začela zalegati, si tudi ne nakoplješ njihove zamere. Če pa ponavljaš take napake, zamerijo tudi za celo sezono!
Skrivnost je torej v drugačnem odnosu do narave, čebel - kot ga ima Frank. Če pa hočemo imeti tak, pravilnejši odnos, pa se moramo Preobraziti kot osebe. To je temelj Naravnega pristopa k čebelam, brez tega ne bo šlo.
Pozdrav vsem, posebej Franku, j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4422
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 05 Dec 2011 10:42 Naslov sporočila: |
|
|
sam takole bi tale link dal...
decembra pri nas cveti japonska nešplja.. če jo kdo ima blizu je to lahko vzrok prinašanja cvetnega prahu.
http://klubgaia.com/Vrtnarski-nasveti/Clanki/830/Japonska-nesplja-cveti-ze-decembra
pozdrav
peter
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 05 Dec 2011 11:46 Naslov sporočila: |
|
|
| Kaj pa leska.? Kolikor jaz vidim cveti. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4422
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 05 Dec 2011 12:11 Naslov sporočila: |
|
|
to ne vem, ampak ponavadi leska začne cveteti od sredine januarja do sredine februarja... skupaj s črno jelšo... potem pa močno zacveti od sredine februarja do sredine marca...
tako pravijo 
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 05 Dec 2011 18:14 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala Peter, zanimivo. Danes so čebele ponorele, zaprl sem vse na eno čebelico, a kar letijo nekam v dolino, kjer nek čebelar ne ve, kaj se mu dogaja! Tile časi so res shit za čebele, raje bi videl da je 0 do 5 stopinj C in da spijo  . Tudi drugi panji prinašajo po kako čebelco CP, in to kar polovično mero koškov!
Leske še nisem opazil, je pa prva spomladi in blagor mu, kdor je ima, da imajo prvo proteinsko hrano, čeprav ni prve kvalitete. Okoli mene je ogromno leske, ne vem pa, če je že zdaj?
Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 06 Dec 2011 14:37 Naslov sporočila: |
|
|
Frank pozdravljen,
Ker je sedaj pač čas priprav na novo čebelarsko leto in s tem izdelava novih kišt, pa izbira lesa, pa debelina lesa in še marsikaj, še malo debate na to temo.
Kar pa mene muči je ta smrtni prostor (ta izraz sem nekje pobral, se niti ne spomnem kje). To so razdalje od stranice okvirja in stranice kište, pa razdalja med spodnjim robom okvirja v eni nakladi in zgornjim robom nosilca okvirja v spodnji nakladi, pa recimo spodni rob letvice okvirja in razdalja do mreže na podnici, pa še kaj bi se našlo.
Industrijski izdelovalci recimo LR panjev te razdalje povzemajo iz nemške literature (vsaj jaz sem pri enem videl, da je tako).
Frank, ti poznaš življenje čebel in boš znal kaj napisati na to temo. Kakšne so te razdalje, ki jih mora čebela premagovati, da se ne muči, da lahko dobro obvladuje prostor v panju.
Lahko bi kaj napisal, kakšne so mere iz teh industrijskih priročnikov, pa bom raje počakal, da ti napišeš svoje izkušnje.
To me zanima tudi zaradi tega, ker ne bodo (ne bomo) vedno čebelarili na globokem satju brez okvirjev in se mi zdijo te razdalje zelo pomembne, ne nazadnje sem od tebe zvedel, da mora biti na vrhnji nakladi nekaj prostora, da se čebele lahko gibljejo tudi preko nosilcev satov.
lp
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 06 Dec 2011 19:45 Naslov sporočila: |
|
|
| Citiram: | | To me zanima tudi zaradi tega, ker ne bodo (ne bomo) vedno čebelarili na globokem satju brez okvirjev |
????????
Tisti razmak velja za tisti del, kjer se čebele gibljejo pozimi v hoji za hrano. Pri globokem plodišču torej teh problemov ni, pri panjih z okvirji pa je Vojo Brstina postavil primerne, minimalne mere, in jih zna Marko na pamet. wink:
Warre je to lepo uredil tako, da so letvice poravnane s spodnjim delom zgornje naklade, čebele pa zgoraj itak gradijo kak cm do letvic in ni tega problematičnega razmaka.
Pri Rudijevem sistemu je tisti prostor le na vrhu, pod quiltom, blazino, torej ni smrtni prostor, ker ne bodo lezele na blazino . Med plodiščem in njihovo shrambo pa velja Warrejev sistem oziroma razmak.
Ti problemi so za tiste, ki bodo čebelarili z okvirji v plodišču, kar počno že sto let industrijci. Ker so tudi zaradi tega oslabili čebelo, Oscar, Rudi, Warre in drugi čebelarji Naravne poti okvirjev v plodišču v glavnem ne uporabljajo, lahko pa se jih uporablja v medišču (jaz jih bom), kar pa nima veze z zimskom "smrtnim  razmakom". Lp j :
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 06 Dec 2011 20:55 Naslov sporočila: |
|
|
Se bom popravil, nisem znal dobro zapisasti, kar sem želel vprašati Franka.
Torej, ne glede v kakšnem panjskem sistemu čebelarimo, se čebele pač gibljejo znotraj take kište. Vztopijo, gredo noter in potem levo in desno na notranje stranice in po stranicah ali satih navzgor. Vsaj mislim da je tako. Mene je zanimalo, kaj Frank pravi o teh razdaljah, kaj piše Vojo, kaj Marko ve na pamet, me tu ne zanima, zanimal me je odgovor Franka, ki čebelari z okvirji, kako ima on to urejeno.
Sam sem te razdalje (med sati in stranicami kišt, pa razdalje med zgornjim in spodnjim satom, pa razdalja od mreže na podnici do spodnjega roba roba okvirja) ponesrečeno imenoval smrtni prostor, kar morda tudi je (nimam pojma).
To sprašujem Franka, ker sem prepričan, da to obvlada, oziroma ima znanje, ne zanima me v kontekstu Oscar,Rudijevega, Warre sistema in drugih čebelarjev naravne poti. Mene okvirji v plodišču ne zanimajo, zanima pa me, kako je čebela primorana premagovati notranje ovire, ki jih postavlja čebelar in posledično, kakšne so te notranje razdalje.
lp vsem
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4422
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 06 Dec 2011 23:42 Naslov sporočila: |
|
|
jaz bi zraven samo še postavil vprašanje... ta "smrtni" prostor, a čebele naredijo steber iz satja da ga prekoračijo?? mislim da je enkrat frank govoril o temu, bom šel jutri malo brskat, ker mene tudi zanima.
pozdrav
peter
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 07 Dec 2011 07:24 Naslov sporočila: |
|
|
Frank ima LR kište in to je to. Notri pa 4,9 satne osnove. To je eden od načinov kako urediti glede varoje. Vidim da je bilo moje pojasnilo popolnoma odveč, se opravičujem. Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 07 Dec 2011 08:23 Naslov sporočila: |
|
|
| Peter je napisal/a: | | Jaz bi zraven samo še postavil vprašanje... ta "smrtni" prostor, a čebele naredijo steber iz satja da ga prekoračijo?? |
Saj poznaš "čebelji razmak", to je 8, plus/minus 2 mm. Kar je več od njega, zagradijo, kar je manj pa propolizirajo.
Seveda pa ne morejo zagraditi zgornje letvice spodnjega okvirja, ki mu sledi čebelji razmak recimo 1 cm, potem mu sledi še spodnja letvica zgornjega okvirja in imaš kaj - tudi 5 cm razmaka! To je tisto, kar je "smrtno", seveda samo pozimi.
Druga stvar pa je razmak od tal ali spodnjih letvic W. panja do satja zgornje kište. Po navadi se čebele spustijo dol do enega ali dveh cm - tak je torej spodnji razmak. Če mu dodaš še širino eventualnega okvirja, je tukaj spet problem, mar ne?
Zato so že Warre letvice lahko problem, odvisno koliko so zgradile in kje. Če pa seveda panj pustiš na miru dlje časa, bodo povsod potegnile "lojtre".
In še to, če kdo razmišlja, da gre nazaj na okvirje, še preden je poskusil z globokim plodiščem: če panja ne odpiraš dovolj besno, pogosto, bodo čebele veliko bolj zagradile in zalimale okvirje, kot pa fiksne naravne sate!
Če tega ne verjamete Warreju, potem verjemite našemu Jurančiču: on vsekakor preferira letvice (imenuje jih satniki) pred okvirji, tudi za jemanje satov ven; pravi da je lažje jemati takšne sate, le pri strani malo porežeš, kot pa okvirje. Iz tega lahko sklepam, da je zelo malo šaril po svojih panjih. Okvirji pa delujejo odlično le, če panj redno odpiraš in razdiraš. Če si pač na industrijo cepljen 
Gre se torej za fundamentalno različne pristope, ki jih ni mogoče kar prosto mešati med seboj. Kdor čebelari z okvirji lahko problem malih celic in varoje reši le na te načine:
- 5,1 in kasneje 4,9 mm satnice (prehod traja vsaj 5 do 7 let),
- HSC plastično satje (problem je ledenost teh satov pozimi),
- ali pa obilno, klasično tretiranje (to pa je to, kar je bilo do sedaj).
Če pa gremo v poskus z globokim satjem, pa bodo okvirji v tej globini hud problem; tako visoki okvirji kot tudi več nižjih. To bi pomenilo, da se nismo nič naučili in grem korak ali dva nazaj, tam, kjer sem bil preden je prišel Rudi. Ne bodite maloverni. A je sv, Pavel dejal, da naj "kmet orje v upanju" ?.
Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41
Prispevkov: 1849
Kraj: logatec
|
| Objavljeno: 07 Dec 2011 08:27 Naslov sporočila: |
|
|
Temu praznemu prostoru se reče čebelji presledek ali bee space . Zelo veliko o tem ve čeb. Ivan Jurkovič - Imker. V osnovi pa je tako , da čebele prostora , ki je ožji od 1cm ne zazidajo z satjem (ne držite me za besedo , Preverite točnost podatka.) Težava pa nastane, ko se temu presledku ,ki ga praviloma najdemo pri uporabi satnikov doda še debelina lesa in morebitne druge ovire nap. špranje med nakladami. Globoko plodišče pa te težave preprečuje 100 %.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 07 Dec 2011 08:30 Naslov sporočila: |
|
|
Tadej, najina sporočila sta šla skupaj, govorita pa enako.
Lep dan, j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4422
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 07 Dec 2011 09:02 Naslov sporočila: |
|
|
tko kot tedi pravi čebelni presledek... poznam ja. zelo dobro, na apislo sem celo nekaj pisal na to temo in jurkovičeve članke sem bral na začetku svoje "čebelne poti".
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Frank
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 24.05. 2011, 00:56
Prispevkov: 355
Kraj: Canada
|
| Objavljeno: 08 Dec 2011 00:47 Naslov sporočila: Smrtni prostor? |
|
|
| Zlatko H je napisal/a: | Frank pozdravljen,
Kar pa mene muči je ta smrtni prostor (ta izraz sem nekje pobral, se niti ne spomnem kje). To so razdalje od stranice okvirja in stranice kište, pa razdalja med spodnjim robom okvirja v eni nakladi in zgornjim robom nosilca okvirja v spodnji nakladi, pa recimo spodni rob letvice okvirja in razdalja do mreže na podnici, pa še kaj bi se našlo.
Industrijski izdelovalci recimo LR panjev te razdalje povzemajo iz nemške literature (vsaj jaz sem pri enem videl, da je tako).
lp
Zlatko |
Zelo nerad se spuscam u tole debato prav zato ker je tole ze veliko mozakarjev malo prezvecilo in ocividno je da imajo vsi o tej zadevi ze cvrsto usidrana svoja dejstva in jih torej tako tudi vidijo.
Ker pa bi ti rad vedel kaj je pravilno - tako kot mora biti, pa bom malo poizkusil dodati.
Najpreje moram povedati cisto golo resnico: Mogoce doma vam izdelovalci LR kist ali pa vseh drugih panjev izdelujejo po nemskih nacrtih? (vem osebno da se doma velikoooo vlece in ponareja iz nemskih zadev, posebno vas gospod J ( ni J - jernej ) je u tem strokovnjak)
Fact pa je, da je L.L. Langstrot ta ki je dal svetu cebelarstva to velikansko iznajdbo "bee space" z katero se je pred njim cel svet okvarjal, brez uspeha, za nekaj sto let.
Da se prevec ne razvlecem; bee space, cebelji razmak/razmik ali pa prostor ( ne vem kako doma to pravilno imenujete?) Smrtni prostor je neumesten in se u temle primeru nebi smel omenjati. Nic glede cebeljega razmika ni smrtno nevarno, razen seveda u par primerih o katerih sem pa ze tukajle nekje preje pisal. Ce cebeljega razmaka ni, tam kjer bi moral biti, potem je za cebele tak prostor res lahko usoden.
Kot ze stalno in mnoga leta trobim; izdelovanje panjev ni neki hobi z katerim naj bi se vsak zase okvarjal. Ko se zbija kiste se NUJNO mora vedeti za taprave mere kist in seveda okvirjev ali pa letvic katere bodo notri visele. Letvice in okvirji pa u skoraj vseh panjih VISIJO razen u par kjer STOJIJO! To pomeni da jih nekaj spodaj drzi pokonci kot naprimer u AZ panjih.
U vseh panjskih sistemih pa se mora uvesti, uporabljati isti cebelji razmik, saj so razlicne samo kiste - cebele pa so iste in vse reagirajo enako na ta cebelji razmik. Ce je razmik premajhen, pretesen, se seveda mucijo skoz in ga potem raje zamasijo z prizidki in celo propolisom.
Ce je razmik prevelik pa ga bodo spet pozidale, ker jim ne ustreza. Skozi ta 'prizidanje' pa si bodo naredile luknje skozi katere se lahko premikajo med sati, oziroma ulicami in tako tudi okrog sten po celem panju. Nekateri te luknje, oziroma prizidke celo vidijo kot neke "stolpe" in o teh govorijo kot da je to nekaj normalnega u panju. Normalno to vsekakor ni in take ozke, pa presiroke zadeve cebeljo druzino zelo motijo. Cebele seveda same sebi situacijo prikrojijo tako kot najbolj zmorejo, toda ni pa tako pocetje, tak panj nikoli optimalen.
Tukaj naj vam pride na misel to moje pripovedovanje o panjskih standardih, saj panjski standard je pa seveda mera kiste in mera satnih okvirjev ki u tak panj pasejo da imajo cebele potem taprav cebelji presledek - bee space!
Ta presledek je po Langstrotu nekje okrog 1/4 incha velik. Nekateri trdijo da je lahko 3/8 incha toda 5/16 incha pa je nekje u sredini. Nikoli naj ne bo presledek malo vecji, ces, se bodo bolje okrog vrtele. Mora biti tocno tak kot cebelam najbolje pase.
Po milimetrih je to, 1/4 incha eno kocino vec kot pa 6mm! NIC VEC IN NIC MANJ! 7 mm naj bo MAXIMUM! Cebela je neke 4mm visoka in ce pocepne pa se lahko stisne se skozi malo tanjso spranjo. Toda plazenje skozi spranje pa u panjih ne rabimo, kaj ne?
Tako Zlatko, ta bee space pa mora biti vsepovsod, med vsakim predmetom in ploskvo, pa palcko, letvico in dilco katero damo u kisto. To pomeni da je 7mm placa tudi nad vsako naklado. To pomeni, da je 7mm med zgornjimi dilcami satov u spodnji nakladi in spodnjimi letvicami okvirjev zgornje naklade. Karkoli se povezne, naklada ali pa podklada kiste, vse mora imeti svoj Bee space = cebelji presledek!
To je tudi pomembno med stranskimi letvicami, med vsakim okvirjem in seveda med okvirjem in stenami kist.
Je pa u panju dovoljena samo ena izjema in to je med spodnjo naklado in podnico, tam pa naj bo razdalja nekih 7/8 incha, maksimum je en inch ker so spodnje letvice satov malo dvignjene od roba kiste, kaj ne? Ne sme pa ta prostor biti nic vecji!
Ta ekstra prostor, na podnici, pa je tam zato, ker dol pada drobir in mrtve cebele. To je problematicno pozimi, ker cebele podnic ne cistijo in se mrtvice in smeti/pokrovcki nabirajo ter eventualno zaprejo spodnji vhod in zadusijo druzino.
Zato pa imamo tudi zgornje zrelo, da imajo odtok vlage in seveda zrak, ce spodaj gre kaj narobe, kaj ne? Tudi ce je podnica ociscena z naso pomocjo, toda voda in sneg pa to luknjo lahko kar cez kaksno uro zamasi in potem pa imamo katastrofo!
Jaz pa mislim da si je doma ali pa u Srbiji nekdo izmislil ta smrtni prostor in da to citra na prostor nad zgornjo naklado in streho/pokrovom? Posebno je to vidno na slikah Warre kist, kjer cebele prilimajo to tkanino/zaklovino na zgornje letvice in si zamasijo odtok vlage ker si zmanjsajo prostornino odtoka za vsaj 80%. Vse slike katere jaz vidim o teh panjih, skoraj nikjer ni zgornjega cebeljega presledka, kar je zelooo zmotno in narobe! Zgornji cebelji razmik je zelo pomemben posebno pozimi, ker cebele se morajo med ulicami ujemati, to je; morajo biti zmozne da se premaknejo iz ulice u ulico brez ovire. Ne pa samo ena po eno toda cela gruca se mora cez zgrnuti/usuti ce je treba.
Sem celo bral da nekateri sporocajo da jim cebele gradijo pod to tkanino nekaksne kupcke - stolpe in z tem dvigajo quilt in si naredijo vsaj nekaj prehodov cez ali pa skoz (zavisi kako na to gledamo)
No ja Zlatko, upam da sem dovoljno zajel to kar te je zanimalo? Bojim se pa, da sem lahko kaj pomembnega tudi izpustil, saj meni je vcasih kar tezko nekaj izvlect is misli, ker je vse ze kar nekam automaticno in sam ne mislim da je pomembno ali pa da naj bi koga zanimalo. Cebelarjenje, cez mnogo let, postane kar nekako automaticno, se pocne brez razmisljanja, nekako tako kot je dihanje automaticno, mar ne?
_________________
Regards,
Frank |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Frank
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 24.05. 2011, 00:56
Prispevkov: 355
Kraj: Canada
|
| Objavljeno: 08 Dec 2011 00:58 Naslov sporočila: |
|
|
| JernejM je napisal/a: | | Frank ima LR kište in to je to. Notri pa 4,9 satne osnove. To je eden od načinov kako urediti glede varoje. Vidim da je bilo moje pojasnilo popolnoma odveč, se opravičujem. Lp j |
Dostikrat se kaj pove glede kaj imam in kaj nimam. Se ne oglasam, ker, kaj pa bi se utikal u pisanja drugih?
Tukaj pa moram malo dodati; je res da imam LR kiste notri pa so samo naravni sati! Nimam notri nobenih 4.9 satnih osnov, saj bi jih cebele ze zdavnaj zgradile ali pa zgrizle, kaj ne?
Imam pa satne osnove na razpolago, doma u kleti, da, ce je treba se jih posluzim. Velikokrat pa so to samo razrezki, trakovi katere utaknem u utore u zgornji letvice mojih Hofman okvirjev.
_________________
Regards,
Frank |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 08 Dec 2011 07:51 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala lepa Frank za ta zapis! Te stvari je treba večkrat brati. Pripomnil bi le to, kot stransko temo tega vprašanja, da če je puščeno, da delajo fiksno satje, recimo v globokem plodišču, potem lahko skorajda vsakdo zbija kište, kot s to delali od pamtiveka vsi čebelarji sveta, pa niso vedeli za bee-space. Izdelovali so daščare, vrškare, pletare (koše torej), pa glinene, kamnite luknje, luknje v hišnem zidu ... Čebelji razmak pa je pomemben za tiste, ki so sodobni čebelarji, kar pomeni da morajo pogosto kontrolirati zalego in matice in med in morajo vlačiti ven sate. Nova pot je Nova/stara pot, pa gremo pol koraka nazaj, tako da čebelji razmak v Rudijevem panju niti ni tako pomemben, razen morda zgoraj v mediščnih kištah, če se bo rokovalo z okvirji. ??
Hvala za popravek o tvojih satih, mislil sem, da jih daš na 4,9, ta podatek sem moral od nekod dobiti, ti pa res ne poveš vseh detajlev, ker te pač ne vprašamo o njih.
Frank, kaj torej misliš o tem, kar sem napisal, moji zgornji pripombi? Recimo; kaj me briga presledek v košu, kajne? No, Warre pa je le za čebelarja izboljšan koš. Primitivna stvar je Warre kišta, najin kolega g. M. je rekel, da vlečem čebelarstvo za 100 let nazaj, a mi smo ugotovili, da če naredimo pol koraka nazaj, bomo prejšnjih 100 let povezali z naslednjih sto let, mar ne?
Best regards, j
_________________________________
PS: Peter, g. J. je človek, ki te bo potegnil v "peklenski svet velikih celic in kraljestvo oksalne kisline". On nam je že dosti gnojnice zlil na glavo in izumil izraz za nas: drobnoceličarji . Njegovi izumi pa so, kot Frank piše, le nekaj, kar je našel pri Nemcih. Njegova pot je torej 180 stopinj v drugo smer od naše. Samo v vednost.
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41
Prispevkov: 1849
Kraj: logatec
|
| Objavljeno: 08 Dec 2011 08:41 Naslov sporočila: |
|
|
P. S. Peter , ne vem kam te lahko potegne g. J. , vem pa da je ta g. J. prinesel nov veter v čebelarsko zaplankano Slovenijo.
Jernej. Vsak se odloča sam. Zato prosim , da pišemo raje tisto kar smo probali sami. Jaz se trudim v tej smeri. Če pa povzemam koga drugega pa ponavadi to tudi napišem.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4422
Kraj: Ljubljana
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 08 Dec 2011 12:25 Naslov sporočila: |
|
|
Ne bi več o tej J. osebi, je prinesla preveč negativnosti in nestrpnosti k nam, Frank ima z njim veliko gorkih izkušenj in ima enako mnenje, kar lahko prebereš v sosednjem današnjem postu. Tudi jaz in Iztok smo skusili vso kislino ... Kar sem zgoraj napisal je popolnoma res; Nova pot s tisto potjo pač nima skorajda nič skupnega. Če kdo misli, da jo ima, ne pozna metod J ali pa ne pozna Nove poti. Toliko z moje strani. Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Frank
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 24.05. 2011, 00:56
Prispevkov: 355
Kraj: Canada
|
| Objavljeno: 08 Dec 2011 23:25 Naslov sporočila: Pogovor |
|
|
Jernej,
je vse dobro in tocno kar si napisal. Ljudje so se z cebelami ukvarjali od pamtiveka; zbijali, kopali luknje u glino, pa u zidovje, dolbli dupla in pletli kose ter pletare. Se dandanes u eni regiji Rusije gojijo cebele kar u gozdu, u duplih.
Vse to je OK, toda govorili pa smo pac o "bee space" in to je pa iznajdel Langstrot.
Bee space je pomembna rec za cebele. Za cebelarja pa je lahko celo pain in the butt! To je tako kot vse drugo; ni mu mar, mu je lahko celo u napoto, saj glavna panoga cebelarstva je, da se iz, karsigabodi da cebele so notri, iztisne cimvec medu, kaj ne?
Seveda je tudi to tocno, da je cebelji razmik pomemben za profije in tiste ki po panjih bolj radi sarijo - to je en nacin, nas nacin gledanja na to!
Tistim ki pa jim je mar, kaj cebelam ugaja, oni pa bodo tudi poskrbeli za taprav cebelji razmik, saj brez tega razmika ni optimalnih druzin. Druzine ki tapravega razmika nimajo, te se matrajo, stalno zidajo in grizejo, tako da potrosijo ogromno energije in medu (za gradnjo, za vosek in vzdrzevanje potrebne toplote da se lahko gradi!) Tudi matica ne zalega optimalno, ker balance u panju ni, ni tapravega zracenja, pretoka, klime u panju ni, ker je vse zazokano in prepleskano z prizidki ter propolisom.
Jaz to sam vidim ko pokazete slike svojih panjev. Nic mi ni treba sprasevati. Tapravi cebelar, vreden svoje soli, ta takoj ve kje je taprava balanca med cebelarjem in cebelami. Ko so ulice zadelane z prizodki - tam balance ni in zal mi je da moram povedati, da tudi tam zdravih cebel ne bo. Ni samo dolgo gnezdo in ne sariti po kistah, da vam bo dalo zdravo in varoje free cebelo. Mnogo drugega se mora tudi uvesti in uskladiti nazaj u kiste. Nikoli ne bo polovicno ali pa celo cetrtinsko delo prineslo iste rezultate kot pa delo nekoga ki vse 100% postela kot se spodobi.
Nimam namena nobenega zaliti, toda tako u stvarnosti pac je.
Na mojih slikah ne vidis niti enega prizidka u celi kisti. (po pravici povedano, sem to ze omenjal na drugih forumih pa smo se takoj stepli! Mene bi bilo sram odpreti panj, kjer je vse zapacano. To bi zame pomenilo samo eno in tega jaz ne bom nikoli sebi dovolil.
ne bom pa omenjal kaj pomeni za cebele ko se tak zapacan panj mora odpreti, potegniti ven vse sate in jih ocistiti. To je skorajsnja smrt za cebeljo druzino in jo zaustavi za celo leto in veckrat kot ne taka tudi zime ne prezivi. JA tak SOK je to za druzino!
Pa ce bi ti bil tam z mano, poleti, pa bi ti vsak sat izvlekel in bi videl da je po celem panju neka "cistoca," balanca, katero cebele same drzijo, ce imajo dober bee space in ostale pogoje ki so potrebni za dobro-pocutje u teh kistah u katere smo jih potlacili.
Toliko o tem za danes, ker nocem da bi se kaj kam prevec zavedlo, zapeljalo.
Kot si sam rekel; jaz ne povem dosti - ce me ne vprasate.
Meni je vse to second nature in o teh receh sploh ne razmisljam, pridejo, naredim jih automaticno. Je isti klinc, ce bi me vprasal kako naredit kredenco, zgradit hiso, omaro ali pa kaksen komplet panj. Jaz nebi znal to pokazati z besedami. Treba je iti z mano u delavnico, pa pokazem kako se naredi in takrat lahko sproti tudi povem kar nekoga zanima ali pa mu ni jasno. Kar tako iz jasnega, pa jaz ne znam, nimam te carobne nihalnice ali pa te kristalne kugle, kjer bi lahko videl kaj nekomu lezi na dusi.
Glede teh mojih 4.9 satnih osnov?
Ne si beliti glave. Niti ne vem od kje si dobil idejo da jih jaz u kiste nastavljam?
Lahko je od takrat ko smo se malo krizali s Scotom?
Je pa res da sva o teh receh ze mnogo pisarila in se pogovarjala. U zacetku smo vsi, z Dee skupaj, (tudi Perrone) te reci uporabljali, da se vidi po vseh regijah in drzavah/provincah kje in kako se te reci obnesejo. Cez nekaj let preizkusanja pa smo nazadnje prisli do koncnih rezultatov in sedaj vsi najvec gredo z naravnimi sati, ker tam je ze itak - tam so u jedru ze itak celice 4.9 mere in se manjse. Tako da se nic vec ne zezamo s temi recmi.
Profiji, Dee tudi (Tudi Scot, ceprav se otepa, da on ne) pa se vedno uporabljajo 4.9 osnove isto kot pri vas vsi uporabljajo ta velike SO, 5.4 mere ali pa se vecje. To kar pocenjamo/jo je samo en nacin sigurne gradnje malih celic.
Ti sprasujes:
Frank, kaj torej misliš o tem, kar sem napisal, moji zgornji pripombi? Recimo; kaj me briga presledek v košu, kajne? No, Warre pa je le za čebelarja izboljšan koš. Primitivna stvar je Warre kišta, najin kolega g. M. je rekel, da vlečem čebelarstvo za 100 let nazaj, a mi smo ugotovili, da če naredimo pol koraka nazaj, bomo prejšnjih 100 let povezali z naslednjih sto let, mar ne?
Nic nimam za misliti o tvojem pisanju - je res kar je res. Boli te ku.. o presledku u kosu, kot te boli k... o presledku u Warre kistah. To tvoje prepricanje ne bo meni nobene dlake z riti snelo...
Saj stalno trobim; vse ima svoje mesto in plac.
Isto cutis ti o kosih in Warre panjih, kar jaz cutim o LR kistah. Ne sekirava se o majhnih zadevah, saj so tam ze uspostavljene. Ce je vse tako kot treba boli naju k... kaj je, samo da so cebele zdrave in vesele, mar ni to nas koncni cilj!?
Res pa je tudi da so cebelji presledki povsod, u duplih divjih cebel, u kosih, pletarah in tudi u Warre kistah. samo so pa manj vidni kot pa so u LR kistah!?
Sem rekel; da okrog vsega kar je u kisti, duplu, kosu - okrog vsega je CP = cebelji presledek. Ne najdes ga pa ga na vrhu dupla, kosa, in ni ga niti u Warre kisti.
Dodajam pa samo to; da bi vam slo bolje od rok, ce bi imeli navrh W kist tudi ta CP!
Glede g. M?
On ima prav.
Prav pa imas tudi ti!
Ce jaz gledam z ocmi g. M, tudi jaz vidim da smo stopili sto let nazaj in zagrabili to kar je takrat bilo main stream cebelarjenje, je takrat bilo na vrhuncu cebelarske tehnologije in u modi!
Potem pa pogledam skozi tvoje oci pa te vidim stopiti nazaj za sto let, (pravzaprav jo je Heff vzel) vzeti to njihovo tehnologijo - takratno modo in in jo potegniti naprej u nas cas in to povezati z danasnjim znanjem. Jaz pa nebi sel tako dalec, da bi rekel da bo slo to se sto let u bodocnost. Sem siguren da bo cez sto let se vedno prevladeval LR panj. Pri vas bodo se vedno stali cebelnjaki in u njih AZ panji. Poleg tega pa, kdo ve kaj novega se bodo ljudje izmislili, kaj bo takrat u modi?
Saj to reklo se vedno drzi: da naj vsak cebelar u svojem casu cebelarjenja pogrunta svoj panj.
Zveni malo noro, mar ne, toda tako pa pac pravijo... in izgleda da se po tem tudi vecina cebelarjev ravna.
_________________
Regards,
Frank |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 09 Dec 2011 08:52 Naslov sporočila: |
|
|
Uf; hvala Frank za tole široko odpiranje okna! Vidiš, tole nam vsem v Sloveniji manjka, tale malo širši pogled na celoto. Okno si odprl in tamle levo vidim oblake, na sredini je sonce, na desni pa so meglice. Spredaj je trava, v daljavi gore in poljane ... Prej pa sem videl le travo pred oknom .
Če bi strnil: kako čebelarimo je stvar filozofij in želja in namer posameznega čebelarja. In njegovega karakterja. Res mi ni bilo jasno, kako čebelariš v smislu 4,9 satnic, ni mi jasno še sedaj, kako nabaviš družinico od profija, pa jo daš v svojo kišto in one že kar takoj gradijo male celice?? Moje tega ne počno, ko sem zaupal, da bodo, so šle, kot vsem drugim, ki jih poznam ... A da zdaj v Ameriki pa 4,9 sistem ni več potreben? Čebele kar takoj gradijo SC? A nam lahko prosim malo bolj natančno tole pojasniš? No, vsaj tako sem razumel, keep cool please.
| Citiram: | | Cez nekaj let preizkusanja pa smo nazadnje prisli do koncnih rezultatov in sedaj vsi najvec gredo z naravnimi sati, ker tam je ze itak - tam so u jedru ze itak celice 4.9 mere in se manjse. Tako da se nic vec ne zezamo s temi recmi. |
Aha, zdaj je jasno: z 4,9 ste ji spravili na SC, naprej pa sistem deluje sam. Kaj pa z kupljenimi družinami, saj jih moraš dati na 4,9, mar ne?
_____________________________________________
Ker je naš glavni cilj priti do SC, in ker je Rudi pojasnil, da je to najhitreje tako, kot je priporočil, smo se nekateri vrgli v to. Ostale poti so vse prekleto daljše in edino HSC je menda hitrejši, a kaj ko en kličev sat iz Kitajske stane 10 evrov brez poštnine! (Grem gledat potem v drugo temo, če si odpisal o o učinkovitosti HSC proti varoji, v Ameriki).
Za Scota tudi jaz verjamem, da si še pomaga z 4,9, morda pa si ne več, kot ti ne? Ne vem, ne vem.
Bee-space: če smo se že odločili poskusiti s fiksnim satjem, moramo zaupati, da bodo čebele same poskrbele za vse te razmake, kot so od nekdaj, a ne? Če pa se gre v okvirje, pa je vse to, kar ti pišeš zelo nujno:
| Citiram: | Tistim ki pa jim je mar, kaj cebelam ugaja, oni pa bodo tudi poskrbeli za taprav cebelji razmik, saj brez tega razmika ni optimalnih druzin. Druzine ki tapravega razmika nimajo, te se matrajo, stalno zidajo in grizejo, tako da potrosijo ogromno energije in medu (za gradnjo, za vosek in vzdrzevanje potrebne toplote da se lahko gradi!) Tudi matica ne zalega optimalno, ker balance u panju ni, ni tapravega zracenja, pretoka, klime u panju ni, ker je vse zazokano in prepleskano z prizidki ter propolisom.
Jaz to sam vidim ko pokazete slike svojih panjev. Nic mi ni treba sprasevati. Tapravi cebelar, vreden svoje soli, ta takoj ve kje je taprava balanca med cebelarjem in cebelami. Ko so ulice zadelane z prizodki - tam balance ni in zal mi je da moram povedati, da tudi tam zdravih cebel ne bo. Ni samo dolgo gnezdo in ne sariti po kistah, da vam bo dalo zdravo in varoje free cebelo. Mnogo drugega se mora tudi uvesti in uskladiti nazaj u kiste. Nikoli ne bo polovicno ali pa celo cetrtinsko delo prineslo iste rezultate kot pa delo nekoga ki vse 100% postela kot se spodobi.
|
Ja, potem pa ni krneki. Naša pot je pač malo bolj naravna, malo bolj zaupamo čebeli sami, malo manj jo nadziramo, kot so delali naši predniki, preden so se odločili za povečanje proizvodnje medu. Jaz bi le rad potegnil jasno črto med tema dvema pristopoma; da ne bo industrijski čebelar delal kot naravni in pa seveda, kar bo težje doseči, da naravni čebelar ne bo delal vse industrijske redne kontrole po gnezdu. Nekako se mi zdi, da mora imeti človek pogum, da se ODLOČI. Kdor bi rad delal bolj naravno, dela veliko škodo, če opravlja redne industrijske preglede.
No, ne vem, če sem znal dobro izraziti mojo misel. Tako kot pri industrijskem pristopu nobena stvar ne sme biti nejasna in nedodelana, tako tudi Nova pot, naravni pristop, zahteva povsem specifično delovanje in postopke. Kdor ostaja na polovici, malo tu, malo tam, ima hude izgube, tudi sam sem jih imel.
Kar se okvirjev tiče, je vse znano že mogoče sto let. Kdor od naravnih čebelarjev misli delati z okvirji v plodišču, gre presneto težko pot do uspeha, to je venderle povsem jasno? Jaz ne poznam drugih poti z okvirji, kot 5,1 in čez nekaj let 4,9 satnice, ali pa HCS plastka? Plastika bo zelo težko dostopna za večino od nas, pa še smrdi nam.
Dokler Rudi ni prišel, nobeden od naju, pa tudi Scot pa Heaf in drugi tiči niso imeli pojma o tem, da če čebele daš na naravno satje in 32 mm, drugo leto pa ponovno, v nov panj, takoj začno graditi male celice. Edini na svetu, ki sem ga zaznal, da omenja to možnost, je bil Iztok V., ki je to dosegel v manjših panjih, z rednim rojenjem seveda in vstavljanjem rojev v panje, kjer imajo popoln mir pred čebelarjevo "belo roko".
__________________________________
Mogoče sem vse skupaj malo namešal v tem postu, Frank, imaš kak komentar na to mojo filozofijo  ?
Hvala, Best Regards, J
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 09 Dec 2011 10:50 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala obema Frank in Jernej, tole kar sedaj pišeta, kar požiram. To je prava debata, temu se reče govoriti z glavo in srcem.
lp tokrat vama
Zlatko
p.s.
He, he Frank, pripravljam ti novo vprašanje in upam, da se boš tako razvnel kot si se v tej debati o prostoru v panju. Gremo naprej, saj zame velja, ko nafilam moj možganski ram z informaciji, dobim ideje za naprej. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 10 Dec 2011 22:18 Naslov sporočila: |
|
|
Frank,
Pred časom smo imeli z Rudijem zanimivo debato glede selekcije naših čebel. Ugotovitve so šle v glavnem v smer, da so selekcijo v Sloveniji delali izključno na industrijskih družinah, da so selekcionirali napr. nerojivost, pa mirnost, pa donosnost pa kaj vem kaj še in da se je posledično zgubila prvotni ekotip Sivke za Slovenijo, ker so zaradi pošiljanja umetno oplojenih matic po celi Sloveniji popolnoma uničili lokalne ekotipe Sivke.
Rudi je recimo zapisal, da se je seznanil z študijo v Ameriki, kjer so ugotovili, da so vse Sivke v Ameriki potomke petih linij in nič več.
Mi smo se med sabo malo dajali, ker nekateri niso bili za to, da se tudi naše čebele (ko bodo enkrat regresirane na SC) ne mešajo med seboj. Torej nekako tako, jaz ne bi smel nabavljati družin v Prekmurju ali recimo na Dolenjskem , ker je tam lokalni ekotip Sivke drugačen kot moj solinarski eko tip (ki ima veliko primesi Italijanke).
Povzetek je bil, naj delamo samo z lokalnimi ekotipo Sivke, kar pomeni da ne mešamo lokalnih tipov Sivke med seboj, to pa zato, ker je prehud stres za Gorenjski eko tip regresirane Sivke, ki bi jo jaz prinesel na moje področje.
Jaz pa sem bil nekako mnenja, da tak stres za obdobje prilagajanja ni tako hud in da je smiselno zamenjevati okolja našim lokalnim ekotipom, da bo naravna selekcija naredila svoje.
Frank, kaj ti praviš na to naše razmišljanje, gre pa za to, da dobimo malce širi vpogled v to problematiko in, da si širimo čebelarsko obzorje.
lp
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4422
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 10 Dec 2011 22:24 Naslov sporočila: |
|
|
vem da je vprašanje namenjeno frenku, ampak če smem bi jaz eno razmišljanje dodal, ker sem na to temo še dosti razmišljal. vsekakor pa tudi jaz še čakam na frenkov odgovor.
ok, kaj sem razmišljal. jaz se bojim da bi bilo neprimerno da bi "primorsko" cebelo ki je v močnejšem stiku z italjanko, prenašali okoli, da dokončno ne uničimo sivke.
drugod po celini, kjer je sivka dominantna, oziroma drugačna vrsta sploh ne ostaja pa mislim da bi lahko prenašali čebele okoli.
Tako da delno sem na tvoji strani zlatko, kar se tiče mešanja, ker kot rudi pravi, ekotipov ni več, ker so jih v zadnjih 70ih letih uničili s tem da so iz ene ali dveh plemenilnih postaj pošiljali matice po celi sloveniji.
Po drugi strani, sem nekje prebral da troti itak letijo dosti dlje kot samo čebele in je možno da trot iz štajerske opraši matico iz recimo kočevja... če je to res, potem ekotipa tako ali tako ni, gre smo za najmočnejše trote ki prenašajo svoje najboljše gene in jih delijo povsod?
mogoče se pa motim?
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 19 Dec 2011 21:42 Naslov sporočila: |
|
|
Frank,
Bom samo napisal, da sem ti postavil vprašanja o selekciji čebel, pa nisi nič odgovoril, poglej dva posta nazaj od tega, ki ga sedaj bereš. Morda si spregledal?
lp
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
  |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov
-> Teksti in pogovori s FRANKOM LUKEŽIČEM
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4 ... 9, 10, 11 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4 ... 9, 10, 11 Naslednja
|
| Stran 3 od 11 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
