Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Zlatko H · Objavljeno: 09 Dec 2011 18:52 Naslov sporočila: Dihanje

Jernej,

Kaj nam lahko prosim razložiš te tvoje, sicer enostavne vaje dihanja, o katerih nekako med vrsticami opozarjaš Franka. Sam sem kar nekaj že prebral na to temo, zlasti šole joge veliko delajo na tej tehniki.

Zahodni človek namreč ne diha, diha plitko in površno. Ampak tale tvoj podaljšani vdih mi ne da miru, saj je ne nazadnje tako nastalo življenje. Tudi Frank piše o tem, da ne ve ali prav diha.

Če storimo kaj zase, bo dobro tudi za naše čebele, kajne.

lp

Zlatko

lakotnyk · Objavljeno: 10 Dec 2011 00:47 Naslov sporočila:

Tudi mene zanima, sicer imam tudi jaz ene napotke za dihanje ki sem jih dobil od enga možica ko sem bil v indiji in me je učil joge, dihanja in tako. ampak vseeno nisem bil tam dovolj dolgo da bi lahko jaz komu kaj posredoval.

pozdrav
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

JernejM · Objavljeno: 11 Dec 2011 09:46 Naslov sporočila:

DIH/DUH

Da bi se napisalo nekaj o dihanju, pravite. Kar naenkrat je celo vesolje za razlagat. V enem postu. Opisal bom svoja potovanja skozi vdih/izdih.

Dih je nekaj tako vsakdanjega, da ga še opazimo ne, zato pogosto spregledamo tisoče dejstev in skrivnosti, ki jih nosi v sebi.

Če pogledamo slovenski jezik: besedi dih in duh sta si tako blizu, da potrjujeta znanja starih kultur, da je duh konjenik, ki jaha na dihu, konju torej. Naš duh je torej popolnoma odvisen od diha. Če se dih spremeni, se kmalu spremeni tudi stanje duha in seveda obratno. Dobro premeljimo tale zadnji stavek.

Kadar smo v neki duševni ali čustveni stiski, dihamo drugače kot kadar nismo. Vsaka težja bolezen, ki udari na dan, se je predhodno napovedovala skozi stanje duha in dihanje osebe. Vse je torej trdno povezano: dihanje, stanje duha, obnašanje, misli in posledično tudi telesno zdravje.

Vse to ve domala vsakdo, ki je le enkrat prelistal kak joga priročnik. Sam pa bi vam morda napisal zadeve, ki jih v teh priročnikih ni najti, niti o njih ne govorijo razni mojstri dihanja (= mojstri duha).

Prva je stvar, ki sem jo odkril skozi radiestezijo, delo z ljudmi in preučevanje življenja določenih ljudi. Že osnove človekove radiestezije nam pripovedujejo, da ima zdrav človek določeno vibracijo telesnih celic kadar je zdrav, povsem drugačno pa kadar z njim nekaj »ne štima«. Ko nekaj ni v redu, pa gre vibracija v dve možni smeri; levo ali desno od »nultega«, zdravega položaja, zdrave vibracije: v smer yina (razna vnetja, hladne bolezni), ali v smer yanga (bolezni vročine, skrajna yang bolezen je rak). Tudi to ve domala vsak soliden zdravilec. Zato poznamo mnogo načinov, kako, predvsem s prehrano, določena odstopanja v levo ali desno pozdravimo ali lajšamo z nekim postopkom ali prehrano ali zdravilom iz nasprotnega pola. Preprost primer za razumevanje: če si opečemo košček kože (zelo yang situacija), uporabimo mrzlo vodo (yin), da stvar hladimo.

Izdih

Postopoma sem odkrival, da je prav dih tisti, ki lahko opravlja skorajda glavno vlogo pri normalizaciji različnih nezdravih stanj. Namreč, če hitro zajamemo sapo, potem pa jo počasi in pod manjšim pritiskom spuščamo skozi nos ali usta (pritisk povzroči specifičen šum, po katerem prepoznamo recimo določena dihanja v borilnih veščinah), takrat se frekvenca vibracij našega telesa drastično zmanjša (= valovna dolžina se torej poveča). Takemu dihu se reče bojevniški dih in mu navadno predhodi krajše zadrževanje sape, pred dolgim in kontroliranim izdihom. Zadrževanje sape in daljši izdih pod pritiskom nas torej grejeta, ker nam zmanjšujeta valovno dolžino vibracij telesnih celic.

Usposobljen radiestezist lahko torej z meritvijo teh vibracij zazna, v približno kakšnem trenutnem stanju se nekdo nahaja in zdravstvene težave katerega tipa ima, če se v tem stanju nahaja večino časa. A to ni tema tega vprašanja.

Podaljšan izdih pod pritiskom je torej bojevniški dih, dih ki greje, dih ki daje moč tako duhu kot telesu. Na vzhodu takemu dihu rečejo tudi zen dih, ker daje telesu in umu zbranost, silo, s tem pa tudi trden pogum. Nekateri ljudje, ki imajo bolj borbeni karakter in s tem tudi takšno življenje, podzavestno veliko časa dihajo na tak način. In zdaj sledi moje spoznanje: veliko jih na koncu zboli od raka, zelo pogosto je to rak na jetrih. Včasih sem celo zbiral imena znanih ljudi, ljudi, ki so bili izjemni borci v svojem življenju, ki so na koncu umrli od posledic svojega konstantnega bojevniškega odnosa do življenja. Zadnja od teh je izjemna ženska Wangari Mathai, mati afriških dreves, večna tarča lovcev na glave, borka za pravice ljudi in narave, Nobelova nagrajenka. Sam lahko štejmo tudi bojevnika-šamana Carlosa Castanedo, pa veliko borilnih mojstrov, kot je bil Masutatsu Oyama, Morihey Ueshiba, kot tudi nam bližje politike, ki so bili borci po naravi, našega znanega doktorja itd, itd ...

O teh stvareh nisem bral in slišal nikjer in nikoli, ampak je plod mojih dolgoletnih občasnih raziskovanj. Veliko ljudi, ki jim nekaj ni všeč, ki nekaj v sebi zavračajo, ki se na nekaj jezijo, prav tako spadajo v ta »bojevniški« razred in podležejo enakim zdravstvenim težavam, ki se v začetnem delu kažejo kot zvišan pritisk, nervoznost itd.

Vdih

Šele kasneje mi je prišlo na pamet, da merim, kaj se pa zgodi, če človek podaljša vdih? Že po nekaj podaljšanih vdihih se naša valovna dolžina zelo zmanjša, torej se frekvenca valovanja celic poveča. Kdor se dlje časa nahaja v takšnem duševnem, čustvenem in telesnem stanju, lahko, samo zaradi tega stanja, začne trpeti za zdravstvenimi tegobami yin tipa, kar pomeni nizek pritisk, občutki hladu, »zoprnija« itd itd. Skrajna bolezen yin tipa pa je na tem koncu vibracij – aids.

Podaljšan vdih nas torej hladi. Če imamo bolezen vročine moramo torej podaljševati vdih. In obratno.

Vdih in izdih morata torej biti v glavnem (v povprečju) enakovredna (odvisno sicer tudi od mnogih drugih življenjskih okoliščin), če želimo zdravje vzdrževati v mejah normale.

Obnašanje

Zdaj pa pozabimo na zavestno dihanje in se malo opazujmo: kako dihamo, ko delamo nekaj zelo zbranega, recimo vlečemo natančno potezo s čopičem, ali streljamo v tarčo? Opazili boste, da takrat zadržite sapo ali pa jo po malem na-dolgo spuščate. To dihanje lahko opredelimo kot »bojevniški dih«. Iz če je naše življenje polno vsakodnevnih zadev tega tipa, je jasno, da v povprečju dihamo precej bolj »vroče« kot »hladno«. Seveda pa takšno dihanje neposredno vpliva nazaj na našega duha, čustva in čez čas tudi na fizično telo. Ravno ta hip, ko pišem te besede, skorajda ne diham, zato čutim toploto in zbranost. Če bi bil v tem stanju recimo nekaj let, bi zagotovo zbolel. Zato moram med odmori dodati globoke, počasne vdihe.

Ljudje pa, ki so nečesa zelo želijo, pogosto dihajo tako, da počasi vlečejo vdih, podaljšujejo vdih. To se lepo vidi, ko je nekdo v stresu, tik pred jokom, ko skorajda ne diha, potem pa vdihuje, izdihuje pa skorajda nič, le na kratko. Za takega imamo občutek, da bo zdaj zdaj zajokal, da je prestrašen, kar pa je ravno nasprotno yang stanju, kjer bi oseba izbruhnila v vroči jezi.

To je en vidik vdiha/izdiha.

Čustva

Naše čustvovanje prav tako povzroča povsem določeno dihanje, kot tudi obratno, določen način dihanja in drže telesa nam povzročita določeno čustvo. Če ima kdo osebnostne težave in ga prosite, naj vstane, zakrili z rokama in globoko vdihne in izdihne, boste videli, da domala nihče tega ne zmore narediti na sproščen in poln način. Ko pa mu pomagate in mu to uspe, pa se v njem sproži neko negativno čustveno stanje. Zakaj? Ljudje povsem določena čustva nalagamo v točno določene organe. O tem sem že pisal na našem forumu. Že po tem, kateri organ oboleva, lahko vemo tudi v kakšne čustvenem in duševnem stanju se oseba nahaja dlje časa. Določena čustva torej nalagamo v točno določene organe. Ko pa začnemo polno dihati, skozi nas ne zaveje le nekaj litrov zraka in kisika, ampak tudi sile tako Neba kot Zemlje, in te čustvene usedline v naših organih se začno tresti in razpadati; začno se sproščati. Zdaj je na pacientu, da ima pogum ta čustva tudi pokazati, izraziti. Ker pa je to v naši kulturi bolj kot ne sramotno, si ljudje ne upajo polno zadihati, ker le na tak način lahko vsaj delno kontrolirajo svoja (v glavnem negativna) čustva, da ne izbruhnejo v tej meri, da bi bila vidna tudi navzven. Posledica; te sile se še naprej kopičijo v našem telesu, naših organih, živčnem sistemu, mišičju, kosteh ... Po dolgem času pa se pokažejo kot telesne bolezni. Zato je stvar precejšnjega neznanja, ko za nekoga govorijo, da »je bil zdrav, potem pa je izbruhnila nenadna bolezen in ga pokopala«. To lahko reče le nepoznavalec oziroma nekdo, ki ne občuti energijskih stanj telesa in duše. Tisti, ki pa so bolj subtilni za te stvari, pa lahko prihodnjo bolezen zaznavajo že mesece in dolga leta vnaprej, preden jo odkrijejo zdravniki v belih haljah. Še več; z izkušnjami skozi opazovanje ljudi, lahko že po načinu življenja nekega človeka dokaj trdno sklepajo, kakšne zdravstvene težave si lahko nakoplje, če bo nadaljeval na enak način. Kar pa seveda ni 100% pravilo.

(Zaradi vsega tega je govorjenje o genetični predispoziciji za neke bolezni z mojega vidika skorajda povsem zgrešeno. Ne gre se za genetiko, ampak za duševni način odzivanja na situacije in za specifičen način življenja. To je tisto, kar pa res podedujemo, lahko pa tudi spremenimo, če se tega zavedamo. V ZDA so vsej družini, tudi mladim dekletom, odrezali debelo črevo, ker je imel njihov dedek tovrstnega raka. Ugotovili so namreč, da imajo dedne zasnove za raka na d.č.. Vse to je seveda huda zabloda in farsa sodobne medicine).

Sile Narave

Naslednji aspekt dihanja, nek drug zorni kot iste stvari, poznajo tisti, ki malo bolj študirajo ezoterično literaturo ali vzhodno tradicionalno medicino. Te namreč učijo, da ko vdihujemo, vdihujemo energijo Zemlje, ko izdihujemo, pa skozi nas teče močan tok vesoljne energije. Sam sem kot mladenič mislil, da so se pač zmotili: središče Zemlje je tekoča lava in zato vdih prinaša vročino, nad nami pa je le hladno vesolje, torej izdih prinaša hlad. Skozi nekaj vadbe kitajskega chi-gonga (zdravstvene dihalne vaje) sem hitro spoznal mojo zablodo in resnico starih znanj: izdih prinaša vročino, vdih pa hladi. Tako sem tudi razumel, zakaj je rečeno,da je Božja moč vroča, da je ognjena – ker prihaja od zgoraj, skupaj z izdihom. To sem bolj spoznal skozi reakcije ljudi, na katere sem kdaj usmeril svoj izdih, in šele kasneje skozi svoje občutke, in pa skozi radiestezijske meritve.

Človek je nekakšna antena velikih sil, ki tečejo skozi njega. Ko polno dihamo, smo resničen generator velikih fizičnih kot tudi energijskih in lahko tudi duhovnih sil. Poln vdih in poln izdih namreč povezujeta Nebo in Zemljo, skozi nas. Resnica je, da ko resničen človek vdihne, takrat vdihne prav iz centra Zemlje, in ko izdihne, veje skozenj sila prav iz centra vesolja.

In tako ljudje govorimo o energiji Zemlje in o energiji vesolja. Ko se ti dve energiji združita, nastane Življenjska energija, za katero imajo vse kulture sveta svoje ime, le zahodnjaki ga nimamo. Da ne naštevam imena te Energije v raznih drugih jezikih, ji recimo življenjska energija, prana, chi ali ki energija. In tako sem tudi sam govoril o Ki energiji, izvajal določene dihalne vaje in dosegel – praktično nič omembe vrednega. Vsa moja dihanja, če gledam zdaj, niso bila nič drugega kot le »prezračevanje pljuč« in kot vidim, tako dihajo tudi telovadni rekreativci in zahodni sledilci fizičnih oblik yoge, zato sem takšno jogo (tudi sam sem jo nekaj časa amatersko izvajal) sam pri sebi imenoval »telovadna joga« ali »joga za dobro prebavo«. Naj mi kdo ne zameri, tako je pač to bilo. Že v internatu srednje šole sem izvajal, mislim da se imenuje anuloma viloma pranajama, če se ne motim, nekakšna »gugalnica«-pranajama in potem strašil sošolce s fizičnimi efekti tistega dihanja (krči rok in obraznih mišic, tresenje celega telesa kot pod elektriko ...). Skorajda me je lahko sram teh ego-zafrkancij, od katerih pa seveda ni bilo nobenih pametnih telesnih ali duhovnih rezultatov. Kasneje sem seveda dihal bolj resno, da bi si pomagal iz določenih stanj, a tudi od teh poskusov se ne spomnim nič omembe vrednega. Dihal sem, pihal, a to ni bilo to.

Duh

Skozi vadbo borilnih veščin, a šele takrat, ko sem s tem praktično že nehal, pa sem začel občasno čutiti neko novo silo, za katero nisem vedel od kod pride in kako priti do nje. Počasi, skozi leta, skozi občasna »naključja« pa sem šele spoznal, kaj pomeni resno vdihniti in posledično tudi izdihniti. Spoznal sem pomen stavka starejšega mojstra neke japonske veščine, ki se je nasmehnil, ko so mu omenili Ki energijo in le suho pripomnil, da je Ki zdaj moda, a da to ni energija, ampak je »duh«.

Šele po dolgih letih sem doumel, kaj pomeni zen izrek, da »pravi človek diha s podplati«. Doumel sem vse tiste gibe chi-gong dihalnih vaj, kot tudi tradicionalne plese raznih kultur sveta. Vse te stvari imajo eno stično točko: mi ne dihamo energij Zemlje in vesolja, ampak vdihnemo Duha!! Ki energija, prana, je le medel izraz sodobnih učiteljev, ki so pozabili na prave korenine življenja. Pa četudi se jim reče swamiji ali rošiji.

Polno življenje se začne šele, ko pravilno vdihnemo skozi zavedanje našega stika s tlemi. Če je naš duh takrat zbran, a prazen, čist, v nas skoči neka sila, ki ni naša. Ta sila je jedro resničnih borilnih veščin in tudi tradicionalnih zdravstvenih sistemov ter tradicionalnih plesov vseh svetovnih kultur. To ni le neka »energija«, ampak je duh, kot neko energijsko bitje, ki začasno spremeni kompletno duševno in telesno sliko osebe, ki nekaj izvaja. Vsak sposoben umetnik, preformer, ima sposobnost poklicati to silo, tega duha, vase. Kot tudi vsak mojster neke obrti, ki je šel skozi klasično šolo te obrti. Takrat se naš namen, naša odločnost in naša psihofizična sila lahko povečata tudi za nekajkrat. Izvedemo lahko stvari, ki jih drugače ne zmoremo. Na tak način se lahko tudi hitreje zdravimo, si hitreje oddahnemo. Takrat duh prevzame delo in telo ga sledi. Seveda ima vse svojo ceno in čez čas je nujno tega duha tudi odsloviti nazaj v zemljo, ter dati fizičnemu telesu počitek, nujen počitek, medtem ko naša duša kar brni od svežine. Tisti ljudje, ki so znani kot deloholiki, pa tega duha ne znajo več dobro izklopiti in s tem spočiti svoje telo, posledica česar je lahko slabo zdravje in prezgodnja smrt.

To je vidik dihanja, ki prinaša moč in vitalnost v življenje, če ima človek tudi drugače red in dovolj počitka na urniku. Obstaja pa še en vidik, to je duhovni vidik, o katerem pa ne mislim pisati in deluje na povsem drugačen način od opisanega. Obstajajo namreč trije svetovi, po moji klasifikaciji:

1. Svet zmede (običajen svet sodobnega človeka),
2. Svet moči (svet človeških mojstrstev, kot tudi svet živali, recimo čebel ...), ter
3. Sveti svet.

Tukaj, v povezavi z dihanjem, pišem o Svetu moči, torej svetu odločnosti in različnih mojstrskih znanj.

Strnjeno

Če strnem ta osnovni zapis o dihanju:

1. Vdih je življenje, izdih je moč.
2. Vdih in izdih morata biti v ravnotežju, če imamo tudi druge stvari (prehrano) v ravnotežju.
3. Kadar pošteno vdihnemo, pride v nas sila Zemlje, ta sila pa avtomatsko prikliče svoj anti-pol, kozmično silo, in obe se združita v človeku. Silo Neba poveča podaljšan izdih pod rahlim pritiskom. Ljudje smo torej nekakšne antene sil Zemlje in Neba.
5. Če dihamo šibko, postanemo »kilavi« v vseh aspektih svojega življenja.
4. Kadar vdihnemo z zavedanjem svojih stopal in z odločnostjo, v nas skoči posebna naravna moč, odločnost, ki ni le energija, ampak je to duh, ki odločilno poveča naše psihofizične sposobnosti. Tega duha moramo kasneje tudi izdihniti nazaj v zemljo, ker nas sicer osvežuje, a zaradi povečane aktivnosti, če ta traja dlje časa, utruja telo, ki potem potrebuje počitek. Ta počitek mu moramo dati, četudi sicer ne čutimo utrujenosti. Ta pride šele, ko umirimo tudi svojega duha. Sveti ljudje, kot tudi deloholiki, tega duha pogosto ne znajo več izključiti, posledica česar je izčrpanost telesa in ...

Dihanje je torej zares vir življenja. Zatorej, če dihamo nepravilno, živimo nepravilno življenje; če dihamo šibko, je naše življenje šibko; če dihamo zmedeno, je naše življenje zmedeno; če dihamo polno, je naše življenje polno. S pomočjo umirjenega dihanja lahko kontroliramo neželene misli, s tem pa kontroliramo svoje življenje.

Ko je dih povsem tih in gladek in miren, v tihi meditaciji, pridobimo nyu nan shin: mehak, fleksibilen um. Naraven um.

To so le drobci resnične znanosti o dihanju, drobci, ki so se mi nabrali v popotni malhi.

Upam, da ni prekomplicirano zapisano? Zagotovo pa zahteva precej študija, raziskovanj in prakse, da se potrdi tudi v vaših življenjih.

Lep pozdrav vsem, j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

Marko · Objavljeno: 12 Dec 2011 14:44 Naslov sporočila:

Marko · Objavljeno: 12 Dec 2011 15:00 Naslov sporočila:

Že zaradi principa harmonije, ravnovesja itd. , v katerem se vse nahaja (slej ko prej) ... je seveda nujno prišel tudi tisti del besedila, ki mi ni tako blizu. Wink

Ha, ha

. Nič presenetljivega, kajne ?

A najprej bi te Jernej prosil, da napišeš nekaj praktičnih napotkov o tehniki(ah) pravilnega dihanja, ki se jih lahko vsakdo loti takoj.

Bodi dobro in ostali seveda tudi.

lakotnyk · Objavljeno: 12 Dec 2011 15:32 Naslov sporočila:

Če jaz prav razumem, pravilno je da izenačiš čas vdiha in izdiha... tako kot me je tudi naučil ta jogi v Khajurahu v indiji.

Če smem to dodat seveda, in če komu pride prav, jaz včasih, ne preveč pogosto ker pozabim, ampak včasih se le spomnim, in jernej mi je dal povod da sem se včeraj pred spanjem spet malo za/raz-dihal...
stvari se najlažje lotim tako, da si merim srčni utrip na roki... in potem grem, sedem utripov vdih (treba od praznih pljuč do popolnoma polnih stempirat v teh sedem utripov), potem en utrip zadrzis polna pljuča, ter potem izdihuješ od polnih do praznih pljuč v spet sedmih utripih, in potem spet prazna pljuča zadrzis dih en utrip. Gre za to da dihaš enakomerno.

število utripov lahko tudi povečaš ali pomanjšaš, ampak moraš v tistem številu napolnit/izpraznit pljuča do konca.

še nekaj. pravilno kot me je naučil, je vdih v prepono, šele ko je prepona polna, smeš "napihnit" prsni koš. in obratno pri izdihu prvo skrčiš prsni koš in potem prazneš prepono, dokler ne iztisneš vsega zraka.

Moram še priznat, da sem na začetku rabil nekaj časa da sem začel dihat na prepono, moja najdrazja pa še zdaj pravi da ima občutek da se bo kar zadušila Very Happy

So neke tehnike kako se naučiš dihat na prepono, ampak jih ne znam razložit.

no če komu pride prav...
pozdrav
peter
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

Zlatko H · Objavljeno: 12 Dec 2011 15:33 Naslov sporočila:

Jernej, tole se vleže.

Tudi sam pogrešam praktične napotke, sam sem bil do sedaj prepričan da je vdih iz vesolja in izdih v zemljo, no ti pišeš, da ni tako. Ampak ne glede na to, je tvoje pisanje nekaj, kar je potrebno vedno znova in znova prebrati. Marsikatera misel se ob tem utrne.

Hvala za tvoj odgovor.

Zlatko

Frank · Objavljeno: 12 Dec 2011 18:08 Naslov sporočila:

Hvala Jernej, ceprav je veliko tega ki mi ni prevec razumno, ce bo sploh ustekalo? Smile

Rad bi pa tudi sam slisal nekaj bolj preprostega... kako naprimer, Jernej, poves svojemu ucencu, u telovadnici, z nekaj besedami da pravilno diha? Saj mislim da je tudi u telovadnici, u bojnih vajah pomembno pravilno dihanje, mar ni?

Nekaj takega; sedem sekund in, pa zadrzi. Pa sedem sekund ven? Mogoce pa merjenje po sekundah to ni pomembno mene zbega pa se zmotim/zamesam - samo da je vdih in izdih enakomern - iste dolzine. je to, to?
Jaz opazam, da ce se ne skoncentriram se pa zacnem malo hypoventilirati?

Lep dan zelim vsem...
_________________
Regards,
Frank

Luka Lo. · Objavljeno: 12 Dec 2011 20:13 Naslov sporočila:

Hej!

Jernej, o tem pišeš v svojih knjigah tudi? Zdi se mi da sem bral v eni!
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

lakotnyk · Objavljeno: 13 Dec 2011 00:49 Naslov sporočila:

sekunde je pri dihanju tezko štet, ker naenkrat čas začne po svoje tečt, zato je najboljše poslušati svoje telo... z roko zatipaš žilo na drugi roki in poslušaš telo in ti daje ritem... tko je meni najlažje.

pred hiperventilacijo ti pomaga tisti čas ko zadržiš dih (utrip/dva).

no vsekakor sem mislil da bo jernej kej komentiral tole.

jaz pa imam doma pri starših zvezek v katerega sem si pisal napotke, in ko se naslednjič spravim na obisk k staršem, bom pobrskal za točne napotke.

če pa rabimo kaj več, lahko tega učitelja vedno kontaktiram tudi po mailu, ker sva še vedno v stikih. Razz

pozdrav
peter
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

JernejM · Objavljeno: 13 Dec 2011 09:58 Naslov sporočila:

Uh, se je kar odprlo. Sem danes zjutraj, ko sem se zbudil in pomislil na to temo, čutil le nelagodne energije in si rekel, da če ni nihče niti besedice odgovoril, takoj zbrišem to temo, da ne vznemirjam dihanja slovenskih čebelarjev. A zdaj vidim da je ta tesnobica pač vaše pričakovanje odgovora.

- Luka: res sem v knjigah nekaj malega omenjal tudi to, imaš prav, a nikoli ne grem predaleč, ker:

- Frank: so tudi moji pomisleki enaki tvojim. Razumeti je treba, da vseh stotin vrst pranajame v današnjem času skorajda ni več možno prakticirati, ker se je dananšnji človek povsem izgubil iz asketizma, zato mu ostaja le še najvišja, končna oblika joge (religije), to je da ljubiš tisto, kaj je Najvišje.

Pa grem hitro nazaj k dihanju. Zelo težko je pisati o dihanju, kajti dihanje je življenje, in vsebuje vse; od zraka, kisika, prane (ki energije) do, končno, stanja lastnega duha.

In prav to je vzrok, zakaj so na Vzhodu, v naši duhovni maternici, že od prvega dne polagali toliko pozornosti na dihanje. Seveda je bilo vprašanje zdravja na pomembnem mestu, a vendarle je nekaj v zvezi z dihanjem, ki je mnogo pomembnejše: z dihanjem lahko kontroliramo svojega duha, svoja čustva in misli, in posledično svoje življenje, usodo. To je bistveni cilj obvladovanje svojega dihanja, ne pa "prezračevanje pljuč" zahodnega fizikalnega jogista. Seveda je vsaka dihalna vaja dobra stvar, a zgoraj sem pisal o nečem močnejšem od zraka in kisika samega.

Radi bi malo praktičnih napotkov? Hmmm, sam nisem učitelj dihanja, lahko samo povem svojo pot. Pravi učitelj dihanja namreč nikoli ne uči dihanja. Rečeno je, da je mojster zena učitelj dihanja - jaz sem živel tri leta z dvema od njih a nikoli nista rekal niti D od dihanja. Kakšni učitelji dihanja pa so potem?? No, zgleda da so prastara učenja šle obratno pot; če si sprejel učiteljevega duha, si tudi dihal tako kot on. In ker ti učitelji s seboj nosijo Mir, se tudi naš duh počasi umiri ko smo z njimi in če smo to na pravi način, posledično naša duša in telo začneta dihati bolj gladko, bolj svobodno. Zaradi tega je rečeno, da je boljše od vaj dihanja to, da s takim človekom nekaj časa sediš v tišini. In se naučiš dihati. Nežno, tiho,gladko.

Veliko je zdravstvenih terapij, ker je zdravilec najprej prilagodi dihu bolnika, potem pa ga počasi potegne v svoje dihanje. To je enako Zadnji večerji.

Vidite, ne morem in ne morem skočiti v čisto fizično dihanje, tisto na sekunde.

Frankove pripombe so povsem umestne, Petrove izkušnje pa so disciplina resnega učenca dihanja, ki ima svojega učitelja. A ta učenec vedno znova odneha, tam, v svoji sobi, kajne?

Zato je moj tir tisti, ki ga Frank omenja. Pa pojdimo končno že k dihanju, pihanju, samemu:

Včasih so ljudje razumeli, da je vse vesolje bolj yin, bolj ženska, tudi način življenja je bil tak: niso jedli toliko močne hrane, mesa na primer, mesta niso bila vsa prekrita z asfaltom in betonom in osvetljena, enako je bilo z osvetljenostjo in toploto hiš, s soljo v hrani. Vse je bilo bolj temačno, vlažno in hladnejše, zato so starejši zdravstveni sistemi razvili kontra-metode rahlega yangiziranja svojega telesa, s pomočjo podaljšanega izdiha, malo več soli v hrani, gretja telesa ...

Dandanes pa je sodobni Zahodni človek preveč yang, kar potrjuje tudi dejstvo, kako zelo rak napada sodobne družbe. Vse je nervozno, bleščeče, vpijoče, močna hrana, dovolj toplote je v telesu ... Če pogledaš neko večje mesto ponoči, vidiš, da je razmerje med yinom in yangom zelo porušeno v korist yanga.

(Pa pustimo dejstvo, da ko je yang na višku, se preobrne v yin: ko nekdo ponori in nekoga useka (zelo yang), se hitro znajde v hladni kletki, zaporu (precej yin situacija)).

Aha, dihanje torej:

Zgoraj sem želel povedati, da sodobno življenje itak samo rine naš dih v neke oblike, ki niso zdrave, in to je to. Neke človeške združbe imajo med člani podoben dih, in če ne "dihaš" po njihovo, si izločen. Če delaš v pisarni, kjer je vedno nek računalniški tempo, ne moreš obdržati službe, če boš dihal kot kak modrec, ampak moraš dihati s pohlepom, z večno namero, z željo za več in več ... Takrat opaziš, kot jaz ta trenutek, ko tole pisarim, da skorajda ne diham, da diham plitko, pod dihalnim pritiskom. To pač zahteva tipkovnica, ki mora materializirati moje prihajajoče misli. Takšno dihanje seveda prinaša bolezen na dolge roke. Zato subtilnejši ljudje razvijajo sprotne kontra-metode: presna hrana, sadje, zelenjava, dihalne vaje vmes, več pitja vode, več počitka, narava ...

Enako kot človek za trakom tovarne ali v pisarni se obnaša tudi nekdo, ki je v vojni, ki je v nekem kregu, veliki želji ali čem podobnem, kot je zamera. Pa četudi je to le podzavestno.

Uf, vi bi o dihanju, a ne? Preproste napotke bi radi. No, tole pišem zato, da boste sprejeli, da je preprostost povsem na mestu, da ni treba šteti, meriti in podobno, kajti to je za resnične duhovne aspirante pod natančnim vodstvom prosvetljenega učitelja, ki si vzamejo 15 let časa za to. A bo to razumljivo? Kar ni preprosto, NE BO funkcioniralo dolgoročno v življenju zahodnega pisarneža. Wink

kar hitro bo odnehal in potem čez leto in pol spet iskal zapiske, kot to počne Peter in sem jaz počel vse življenje.
_________________________________________________________

Bodi preprost, le spomni se

Zgornji naslov naj bo nekakšno vodilo, ki bi ga priporočil slovenskim čebelarjem, ki bi radi dihali. Poglejte, ko greš k čebelam, moraš domala nehati dihati, a je tako? Ko hodim brez klobuka pred panji in mimo švigajo čebele, kakšna se celo v glavo zaleti, je najvažnejše, da se ne piha v čebele. Če se ne piha, jih ne zdražiš. Paziti je tudi potrebno, da pred tem nisi imel v ustih kak "mentol bonbon". Ko pa se umakneš v stran, pa se le SPOMNI in načrtno nekajkrat počasi, skozi stopala gor polno vdihni, recimo do ušes Laughing

, potem pa pusti dihu, da se sam izdihne, kot da bi si oddahnil.

(Na tak način se bodo vibracije celic telesa unesle na tam okoli 600 Mhz oziroma valovno dolžino 50 cm, če bi vas kdo meril. Pa pozabite na tole.)

Enako je v službi: če nekaj zbrano žagaš, pišeš ali kuhaš, boš videl, da se telo vedno sključi nekoliko naprej, napne in dih postane plitek ali celo povem zadržan. Če takrat še tuhtaš neke temne misli, skrbi, je učinek še hujši. A naše življenje zahteva te položaje, to sključenost in zbranost, kanje? A ta položaj je MOČ, ni ŽIVLJENJE! Ko smo sklučeni in napeti, oddajamo silo, energijo, moč. Ko se zravnamo, celo malo nazaj, pa nova sveža Sila skoči v nas, posebej z pravilnim vdihom. Vdih je ŽIVLJENJE.

Frank lepo sprašuje, kako učencem povem, kako začeti? Najprej sem učil na tradicionalen način, kot sem bil podučevan sam: naložiš jim zahtevnejšo vajo, ki je ritmična, ki se mora ponavljati v nedogled, v stotine ponovitev. Seveda to učenca, če je vztrajen, prisili, da sčasoma, da bi preživel, sam od sebe najde pravi dih in pravo stanje duha in pravo sproščenost znotraj napora.

No, kot tudi veliki mojstri po svetu, kaj šele moja malenkost, jaz-plankton, nisem imel nobenega uspeha z učenci na tak način, ker PREHITRO ODNEHAJO in premalo vadijo. Ni časa? Današnji učenec se namreč samo razvaja, če ga ne razvajaš, pa odide drugam. Tam pa ga nekdo razvaja, da vleče denar od njega. Zaradi tega imam samo nekaj učencev, ki pa so krasni, čeprav na začetku nihče ni kazal kakšnega talenta.

Zato sem jim začel pač namigovati bistvo; BISTVO JE V VDIHU! Pač sem jim povedal, da se mi ne zadušijo Laughing

. Torej tudi v izrazito bojevniški situaciji, tudi pri "bojevniškem dihanju", katerega bistvo je podaljšan izdih pod kontrolo, je pred tem še večje bistvo, korenina: VDIH.

Frank sprašuje, kako sem jim to povedal: takole sem rekel, 10.000x: Če greš z avtom recimo iz Bele krajine v Pariz, se moraš vmes parkrat ustaviti, mar ne? Treba je na WC, treba je popiti kakšno kavo, pojesti sendvič in naliti bencina, kajne? Seveda, seveda, vsi zdajle v en glas kimate, a sami s seboj tega odmora, ki mu jaz pravim VDIH, ne izvajate.

Koliko bi si ljudje pomagali v življenju, recimo garaške mame, babice, če bi se znale in upale večkrat na dan, ali vsaj popoldne, vsaj za 10, 20, 30 minut vleči na kavč in umiriti, izenačiti dih = zadremati. Kdor tega ne počne, je po 70. letu že v dve gube pripognjen. Tak je zakon.

Nazaj k dihanju: zdaj me že razumete, kaj hočem povedati - naše sodobno življenje pač zahteva določen tempo in s tem tudi dihanje. To dihanje pa je BOLNO, če je dolgoročno takšno. Zato toplo priporočam edino stvar, ki jo lahko vsakdo od nas naredi, da si stvar skompenzira, dih uravnovesi, vibracije povrne na zdrave:

1. Ni potrebna nobena posebna dihalna tehnika, nobena pranajama. Le kadar se spomniš, počasi, globoko vdihni. Ko to storiš nekajkrat, recimo 5x, si že dosegel ravnovesje.

2. Drugi korak je, da si malo streseš vse telo, malo potreseš vse organe in pri tem dihaš. Malo skači na prstih in stresaj telo ob dihanju. Naj se vse malo pregunca, predvsem notranji organi. 1 minuta je več kot dovolj. Temu rečem "tekec".

3. Ali pa se vleži za 5, 10, 20 minut in zadremlji.

Če piješ dovolj tudi čiste vode Vsaj 2l na dan, se bodo tvoje vibracije telesa normalizirale, duša pa umirila. To pa odganja bolezni.

Seveda je vse to nemogoče doseči, če se družiš z bedaki. Najprej se torej odmakni od slabe družbe za teh nekaj minut. Počasi pa se naučiš VDIHNITI in ODDAHNITI tudi sredi stresa, sredi dela. To je najboljše, kar se lahko naučimo. Če gledamo politike, ki so v nenehnem stresu, skorajda vsi vodilni med njimi obvladajo te stvari zelo dobro.

Moja metoda je torej, kar se učencev tiče:

- najdi vdih sredi težav (spomni se ga!),
- globoko vdihni sredi bitke,
- sprosti se sredi borbe,
- počivaj sredi "plezanje v steni".

Mislim da je to veliiiiko višji nivo kot vse skupaj početi v neki sobi ali samostanu. Je pa potreben tudi tak umik, vsaj za eno uro dnevno, vsaj za pol ali en dan na teden - brez tega tudi "počitek med borbo" ne bo učinkovit.

To je moja "joga" za sodobne borce, ki pa se je sam tudi še učim.
_________________________________________________

Vaja:

- stopi malo širše od širine ramen,
- spusti se malo dol, upogni torej kolena,
- pojdi z dlanmi od popka naravnost navzgor mimo obraza, dokler se ne "dotatkneš stopa" (pri tem ne dvigaj ramen!!!!!!!).
- pri tem gibu pa vdihuj.

- Ko so roke nad glavo, zadrži dih za nekaj sekund, potem pa

- počasi izdihuj, s tem da gre vsaka roka levo in desno od telesa navzdol, dokler se spet ne srečata pred trebuhom in spet kreneta z vdihom navzgor.

Ta dva giba z vdihom in izdihom lahko počasi ponovite 5x ali večkrat, kadar se SPOMNITE.

- Pri tem pa ne pozabite biti sproščeni, stopala pritiskati na tla, ter v mislih vdihniti skozi stopala navzgor, potem pa nazaj skozi stopala izdihniti navzdol.

To vajo, ki je osnovna v chi-gongu, lahko izvaja prav vsakdo. Mislim da bi bilo vse, kar bi bilo več od tega, nepotrebno.

Ni torej toliko pomembna tehnika, ampak da se čimvečkrat dnevno SPOMNITE in nekajkrat POČASI, GLOBOKO VDIHNETE IN IZDIHNETE. To bi bilo povsem dovolj.

In pa Frakovo opozorilo glede hiperventilacije:

- če dihaš prehitro, ne dobiš moči, ampak se še dodatno "izpihaš" in utrudiš,
- če izdihneš prehitro se ti v glavi lahko zavrti, zato izdihujte počasi, mehko.

Če dihate zato, da bi si obnovili moči, morate dihati POČASI, z polnim vdihom in popolnim izdihom, s kratko pavzo pri polnih plučih. Na tak način uravnovesimo energije in dobimo moč. Vsakršno nezbrano in prehitro in površno pihanje pa pelje v šibkost in razočaranje.

Pravzaprav je ker nevarno spuščati se v neke dodatne zadeve, pranajame, izven tega, kar sem opisal. Zadrževanje sape je namreč kraljica pranajam, a ker ste različno zdravi in oblikovani, naj bo zadrževaje sape dolgo le nekaj sekund, ni potrebno več od tega.

Naj poudarim, da sem vsa ostala znanja vsa odvrgel in da tudi sam izvajam le te stvari, ki sem jih opisal zgoraj in jih priporočam vam.

Bodite torej preprosti, naravni pri dihanju, le spomnite se na začetek, na VDIH.

Marko, vidiš da je včasih dobro že kar na začetku pohvaliti, ne čakati na konec Laughing

.

Lep dih vsem, j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

lakotnyk · Objavljeno: 13 Dec 2011 11:03 Naslov sporočila:

bom dodal tole samo..

resda se napotkov ne spominjam dobro, mi je pa ostalo dihanje v prepono... zanimivo od takrat ko sem izvajal tiste vaje, kadar koli pomislim na to kako diham, vedno diham v prepono... prej pa sem vedno dihal v prsni koš.

dihanje v prsni koš utruja človeka in ga prezgodnje postara, ker je nenaravno... dihanje v prepono pa podaljšuje življenje, ker/in je naravno.

zdej, a so moje vaje ostale pozabljene tam nekje v samotni sobi, ali ne je pa na vsakemu od vas da sam presodi Smile

pozdrav
peter
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

JernejM · Objavljeno: 13 Dec 2011 11:44 Naslov sporočila:

Dihanje s prepono je lahko tudi trebušno dihanje, dihanje s haro. Je popolnejše dihanje kot le ključnično (nosečniško dihanje). Sicer pa dihaj s stopali, kadar se spomniš Wink

.

Hvala, lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

Marko · Objavljeno: 13 Dec 2011 13:02 Naslov sporočila:

JernejM · Objavljeno: 13 Dec 2011 17:02 Naslov sporočila:

Fantje razpišite se, jaz sem svoje sodobnemu človeku (v težavah in brez časa) povedal, odgovoril na vprašanje. Teorije je ogromno, vaj tudi, sam jih znam desetine, a brez veze, prva stvar je samo to, kar sem napisal. Kdor to zmore, spomniti se in popraviti stanje, v vsakdanjem življenju, gre lahko naprej: področje je brezmejno, neskončno, konča se pri Osvoboditvi, pot pa je bhakti.

Učitelja se oceni po njegovih učencih.

Lep dih vsem, j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

Zlatko H · Objavljeno: 19 Dec 2011 22:43 Naslov sporočila:

Nekaj kratkih misli,

Jernej, zadeva z dihanjem učinkovito deluje. Žal nisem dobival neposrednih učiteljevih navodil, kako dihati, ampak glede na moje praktične delovne in športne izkušnje, sem zelo dobro vedel, kako dihati v stresnih situacijah. Drža telesa, napetost, hitro in kratko dihanje, pulz pritisk, vsega tega sem bil deležen ničkolikorat. Dobro se tudi spominjam kolegov, ki so lahko pred samo tekmo zaspali v enem kotu telovadnice, kar tako, mimogrede.

Ampak včasih je potrebno, da nas kdo butne v glavo (Peter tega ne beri/razumi dobesedno), recimo z zapisom o tem, kako naj dihamo in ko poskusimo, zadeva učinkovito deluje, sploh ni dileme o tem.

Moje razmišljanje danes seže le do naslednje misli: Ni najpomembnejša le tehnika sama, [b]pomembno je zavedanje samega sebe v tistem trenutku, ko se skoncentiramo in začnemo ozaveščeno dihati.Zakaj je tako pomembno zavedanje samega sebe? Ali ste moji dragi kolegi, čebelarji pomislili, kolikorat na dan, se v resnici zavedamo svojih dejanj, koliko smo v resnici gospodarji svojega časa. Ali pa veliko stvari delamo nezavedno, skoraj spontano. Ali smo pri jedi zbrani ali pa že razmišljamo o tem, kaj smo delali prej in kaj vse moremo še narediti v naslednjih urah.

Pravzaprav pišem o izrabi našega časa, o tem, da v glavnem živimo v preteklosti in prihodnosti. Vsakokrat, ko se ustavimo, zberemo in vsaj nekaj trenutkov zbrano nekaj delamo, tedaj živimo v sedanjem času. Ko nam misel švigne v prihodnost, ko nam švigne v preteklost, je sedanjost za nas izgubljena. Sodobni človek živi/živimo/živim v preteklosti in prihodnosti, navadno podoživljamo kaj vse smo, kaj nismo, kaj bi morali storiti v preteklosti in enako velja za prihodnost. Na preteklost ne moremo več vplivati, kar se je zgodilo, se je zgodilo, na prihodnost pa lahko vplivamo tako, da živimo danes in za danes. S tem, ko živimo danes, oblikujemo svojo prihodnost. Živeti danes pa pomeni tudi ozaveščeno dihati. Ko ozaveščeno dihamo, prikličemo svoj duhovni jaz, svoj višji jaz in se vsaj takrat, četudi nezavedno, povežemo z duhovnim svetom.

Peter imam majhno domačo nalogo zate. Poskusi vsak dan/en teden vsako jutro/dopoldan, ko se recimo odpravljaš od doma, narediti eno zelo praktično in na prvi pogled zelo nesmiselno vajo. Ko si obuješ čevlje, si zaveži vezalke, potem si jih ponovno sezuj in ponovno zaveži vezalke. Ni hec in ta vaja ima točno določen smisel. Bom vesel, če boš po enem tednu zapisal, kako je bilo. Jaz pa ti bom natančno razložil, zakaj je taka vaja zelo zelo smiselna, četudi je na prvi pogled "butasta" in se zelo dobro ujema v kontekst naše debate povezane z dihanjem.

Frank kadar utegneš, kadar zmoreš dihaj, dihaj, dihaj. Ne moreš verjeti, koliko čistih misli, se ob tem ozaveščenem dihanju sprošča.

lp vsem
Zlatko

lakotnyk · Objavljeno: 19 Dec 2011 22:58 Naslov sporočila:

JernejM · Objavljeno: 20 Dec 2011 09:43 Naslov sporočila:

Tako je Zlatko, kar pišeš je zakon, a tega ne govorim skorajda nikomur, ker ni čas za to. Pa vendarle, ker si odprl vrata:

Čez čas spoznaš, da je dihanje za telo, za dušo pa dihanje ni pomembno: če se znaš ODPRETI, skoči vate velika sveža, nekatera pravijo sveta energija, Duh, in samo ta energija je temelj življenja na nekem spodobnem nivoju. Da pa to dosežeš, pa je nujno kar pravi Zlatko; imeti popolno zbranost na zdaj in tukaj.

Ta Luč skoči v nas, če znamo odpreti dušo, sam pa sem odkril tri poti do tega:

- svete skale; nekatere skale v naši bližini imajo hud naboj svete energije in če se jim znaš odpreti ...

- določene fizično/dihalne vaje, če znaš odpreti dušo.

- Stik s svetim svetom, če mu znaš odpreti dušo.

Katerikoli od teh načinov, vseeno je. Zahteva le Odprtje, le-to pa zahteva biti zelo prisoten s tistim, čemur se odpiraš. Stvar je izjemno preprosta, a skorajda nemogoča za človeka, ker nenehno brbota znotraj svoje fata-morgane in pol-sna.

Treba iskat, treba migat, treba priklicat ...

Ljudje živijo približno na 50% te moči. Kar pomeni živeti v megli in zmedi lastnih misli, v nesmislu megamarketov in Facebookov ... Življenje pa gre mimo in se odvija predvsem v divjini.

Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

Marko · Objavljeno: 20 Dec 2011 14:08 Naslov sporočila:

Dihanje

Nekaj mogočnega in nekaj skrivnostnega je v v tej besedi. Menda je to sedaj že jasno vsem tule pisočim in beročim. Po vseh besedah in predstavljenih pogledih Jerneja, Zlatka, Frenka .... Naj dodam še nekaj svojega, ki pravzaprav to ni.
Življenje je obdobje med enim vdihom in izdihom. Začnemo ga z vdihom in končamo z izdihom. Četudi so tisti trenutek želja, volja, hrepenenje po še enem vdihu zelo močne, ne gre več. Izdih konča naše fizično bivanje na tem svetu. Pika.
Zato bi bilo seveda nadvse čudovito ozavestiti prav vsak vdih in prav vsak izdih. Vsak je dragocen. Zelo. Mi iz razvitega sveta pa ga jemljemo kot nekaj samoumevnega. Le kdo nas je tega naučil ?
Dihanje je pomembnejše od hrane, od vode. Brez hrane zdržimo nekaj mesecev, brez vode nekaj dni, brez 'zraka' (dihanja) pa le nekaj sekund (OK, minut).
Legenda pravi, da dolžina našega življenja ni določena z nekim datumom, , zadnjim dnem, zapisanim v 'usodi', temveč s številom vdihov in izdihov, z neko zalogo le-teh, ki jo prinesemo s seboj ob rojstvu.
Če dihamo plitvo, na kratko, jo tudi hitro porabimo. Zalogo vdihov in izdihov. Polno, globoko, zavestno dihanje nam podaljša življenje. Ne (samo) zaradi legende.
Je pomembnejši vdih ali morda izdih? Večina običajno pomisli na vdih. A primerjati ju je enako nesmiselno kot primerjati dan z nočjo.

Fizika
Jernej je posvetil večino svojega prispevka ... recimo ji duhovna plat. Tudi zadnji Zlatkov prispevek je izjemno dragocen za razumevanje pomena 'sedanjega trenutka' oz. zavestnega početja prav vsega, kar delamo. Zavedanja torej.
Za bolj 'fizično nadarjene' pa bom napisal nekaj več o vdihu in izdihu kot ju večina občuti in pozna. Ali pa tudi ne.

Načini
Poznamo več načinov dihanja in večina žal diha, kot je bilo že rečeno, površno, nepravilno in predvsem s prsnim košem. Trebuh noter, prsi ven.
Za povrh pa še prehitro.
Hitro, plitvo, površno dihanje je značilno za situacije, ko se znajdemo pod stresom, kot se danes moderno reče. Recimo, če nas nekaj ali nekdo prestraši, nekaj zahteva od nas, pritiska, pričakuje ... . Vsi poznamo kratke, sunkovite vdihe in izdihe. Ker pa je danes življenje večinoma 'stresno' (dokler ga ne ozavestimo), je tako tudi dihanje večine ves čas. Kakšna škoda !
Poznate kakšen primer takega dihanja iz narave? Če ste pomislili na zajca, ste zadeli tarčo. Zajec je tipičen primer. Ves čas je 'pod stresom', ves čas na preži, ves čas napet.
Kaj pa drugi pol, njegovo nasprotje? Krokodil Smile

. Car. Komaj kaj ga vznemiri, pa še tedaj reagira skulirano. Daje vtis, kot da se ves čas posveča zavestnemu dihanju Wink

.
O načinih teče torej beseda. Tule bom omenil in se osredotočil le na tridelno trebušno dihanje. Kaj pa je zdaj to ? OK, najprej še malo teorije. Naše dihanje sestavljajo vdih, izdih in odmor med njima. Tudi zelo pomemben. A pojdimo k vdihu in izdihu. Joga, iz katere črpam nekaj malega znanja, ki ga imam, priporoča skoraj dvakrat daljši izdih, kot pa je vdih. Dolgi, popolni izdihi pomenijo učinkovito čiščenje. A o tem kasneje. Najprej vdih.

Kaj in kako vdihujemo?
Zrak, saj to je vendar vsakomur jasno. Smile

Res je. A ne samo zrak. V zraku je predvsem pomemben kisik, brez katerega ni življenja. Če ga ni dovolj, sleherna celica našega telesa (približno 27 tisoč milijard jih imamo) ne funkcionira optimalno. Prav vsaka pa potrebuje 5 stvari, da opravi svoje poslanstvo: hrano, vodo, kisik, prano (energijo) in čiščenje. Če manjka en sam faktor, je njeno življenje ogroženo. In s tem naše.
Zrak torej, kisik. Pot v telo začenja v nosnicah, kjer se očisti, temperira in navlaži (tudi globlje seveda). Zato je pomembno, da dihamo skozi nos in ne skozi usta. Dobro, na maratonu so nam tudi usta premalo, a govorimo o vsakdanjiku.
Prana. Za marsikoga popolna neznanka, za druge plod domišljije, za tretje kr neki. Vsem pa nujna za življenje. Govora je o energiji, kozmični, življenjski. Zlatku bo gotovo blizu, saj BD temelji prav na kozmičnih silah, energijah. Dobimo jo predvsem po dveh poteh: z dihanjem in s hrano. Zato je, mimogrede, enako pomembno kot dihanje tudi kaj jemo. Največji del receptorjev (sprejemnikov) prane, te nujno potrebne življenjske energije, je prav v nosu. Poznate način dihanja mentalno prizadetih ? Lepše povedano hendikepiranih. Se opravičujem za uporabljene besede. Dihajo z odprtimi usti. Njim izjemno primanjkuje prav tega dela. Energijskega. Duhovnega, če hočete. Dihanje skozi nos je zato pomembno tudi s te plati.

Vdih in njegova zavest
Vdih se začne 'v trebuhu'. Opsss, kaj je pa zdaj to. Če je kdo pevec, bo že vedel, o čem govorim. O preponi. Trebušni. O mišični opni, ki ločuje trebušno in prsno votlino. Kot nekakšen odprt dežnik je. Navzgor sili v pljuča. Naš glavni dihalni aparat. Ne edini! Dihanje s prepono (trebuhom) pomeni, da 'spustimo' prepono navzdol v trebušno votlino in tako naredimo večji volumen prsnemu košu. Pljučem. Posledično si omogočimo globlji vdih, več kisika in več prane. "Umiri se, nekajkrat globoko vdihni ... ". Poznate ta nasvet, kajne? Na ta način najlažje premagamo stresno situacijo. A to bi morali početi vsak dan, vsak trenutek, vsak vdih bi moral biti tak. Včasih, ko smo bili še majhni otroci, dojenčki, smo dihali na ta način. Poglejte doma ali pri sosedih, če jih imate(jo). "Trebušno" dihajo. Vsi po vrsti.
Kako to zgleda? Dovoliti preponi, da se spusti, pomeni izbočiti trebuh. Najlaže to občutiš in se ponovno naučiš, če se uležeš in položiš dlan na trebuh. Ja, naučiš. Mislim, da se je najbolje na ta način začeti (na)učiti dihanja. Zapreš oči, da te okolica ne moti in se lahko osredotočiš le nase, nato pa opazuješ, kako se trebušna stena dviga in spušča. In z njo dlan. Dlan ti pomaga, da se fokusiraš na trebuh. Da se pogovarjaš z njim, komuniciraš.
Komunikacija s seboj pa je izjemnega pomena. Komunicirati in se spoznati. Ozavestiti sebe. Najlažje je začeti pri fizičnem telesu, ker ga vsi najbolj občutimo in poznamo. S podstreho in drugimi notranjimi zadevami gre težje Smile

.
Zavest vdiha se torej začne v trebuhu. In nadaljuje v prsnem košu, ko pljuča dobijo več prostora. Konča pa se v ključničnem delu, da se (končno) napolnijo še pljučni vršički. Pomembna je zračnost, pomemben je pretok. Povsod. V žilah, v v živčnem omrežju, v limfnem sistemu, v črevesju, v energijskih kanalih ! Kjer tega ni, nastane žarišče, začnejo se destruktivni procesi. Kot v potoku, ki ga zajezi veja. Za njo se takoj nabere svinjarija ...
Zato je vsak vdih nova kvaliteta, novo življenje. Dragocen dar. Le sprejeti se ga moraš naučiti.

Vaje za vdih
Najbolje je začeti leže, z zaprtimi očmi in nekoliko razmaknjenima nogama. Eno dlan položiš na trebuh, drugo na prsni koš in ... pomisliš na zavesti vdiha. Opazuješ, kako valovita dlani. Najprej se dvigne tista na trebuhu, nato druga na prsnem košu.
Naj takoj napišem, da poteka izdih v obratni smeri.
Druga vaja: položiš roki ob telo in ju ob vdihu iztegnjeni dvigneš ter položiš za glavo (ne pod glavo). Z izdihom ju vrneš nazaj ob telo.
Tretja: podobno kot druga, le da z dlanmi drsiš po tleh in končaš vdih z rokama za glavo. Vrneš se z izdihom.

Izdih in njegova zavest
Izjemno pomembna faza dihanja, a podobno kot vdih tudi običajno nepopolna. Kaj to pomeni, če izdih ni popoln?
Izdih je faza čiščenja, odstranjevanja, ustvarjanja prostora za nekaj novega, svežega. Izdih bi moral biti skoraj dvakrat daljši od vdiha. Pa ni. V začetku ponovnega učenja dihanja tudi ne izvajamo tako dolgih izdihov, saj bi bilo prenaporno.
Z izdihom odstranimo 'izrabljen zrak vdiha', odstranimo 'izrabljeno prano'. A ne samo to. Na telesnem in drugih nivojih (energetskem, intelektualnem, čustvenem ... ) odstranimo v fazi izdiha mnoge nečistoče in toksine, ostanke presnove, čustvene in intelektualne prebave. Izdih je faza sprostitve, umiritve. Ne samo v fizičnem smislu. Čistimo svojo zavest, negativne misli, umirjamo in čistimo duha.
Če izdih ni popoln, tudi še tako popoln vdih ne pomaga. Samo delno odstranjena 'navlaka' ni dovolj.
Predstavljajte si kozarec umazane vode (telo, duh ... ). Če ga želimo napolniti s svežo studenčnico (vdih, kisik, prana ... ), ga moramo najprej povsem izprazniti (izdih), sicer bo sveže natočena studenčnica v trenutku postala brozga in tudi vse prostornine kozarca ne more napolniti.
Kaj naredimo podzavestno, ko si recimo oddahnemo od neke skrbi? Dolg, popoln izdih. Tak bi moral biti vsak.

Vaje za izdih
Ozavestiti izdih pomeni, tako kot pri vdihu, komunicirati s seboj. Usmerjati. Občutiti. Prisluhniti. Zato je najbolje začeti leže, z zaprtimi očmi. To je tisto, o čemer je pisal Zlatko. Sedanjost. Ta trenutek. Zavedanje.
Zavest izdiha poteka v obratni smeri kot zavest vdiha. Od zgoraj navzdol torej. Njena pot se konča z 'izpraznitvijo' trebuha, s fazo torej, v kateri se prepona zopet znajde v normalnem položaju dežnika.
Najprej nekajkrat res popolno izdihnemo, da občutimo izpraznitev. Ti izdihi naj bodo čim daljši, a se pri tem ne napenjamo, ne obremenjujemo. Toliko, da nam je še vedno prijetno. In pri tem skušamo začutiti neke vrste olajšanje, razbremenitev.
V nadaljevanju izvajamo iste vaje kot za vdih, le da se predvsem osredotočimo na fazo izdiha, na vračanje rok k telesu in na harmoničnost, skladnost izdiha in gibanja rok.
Izdihi naj bodo komaj slišni, ne glasni.

Dihanje, to sem JAZ
Zavestno dihanje (lahko) pomeni enega prvih korakov k zavedanju sebe. Nadzorovano dihanje je (lahko) eden prvih korakov k spozna(va)nju in nadzor(ovanj)u samega sebe. Kdo pa sem Jaz? Mar telo, kosti, mišice, kri ? Tudi, a ne predvsem.
Vsi vemo, da smo tudi razumska, čustvena, duhovna, duševna bitja ... Spoznati vse te aspekte, jih razumeti, medsebojno komunicirati, nadzorovati in končno odkriti v sebi tisto najvišje. A to je že druga tema Wink

. Nadaljevanje.

Jernej sicer pravi, da ni pristaš učenja dihalnih tehnik nekje v odmaknjeni sobi ali samostanu, samo spomniti se je treba in vdihniti.
Pot, o kateri sem pisal zgoraj, služi prav temu namenu: da se večkrat in vedno pogosteje spomnimo - na dihanje.
Prej, ko nam pride v zavest, večkrat bomo dihali pravilno, popolno. Vadba nas hitreje pripelje do tega. Morda pa ne vsakogar in vse. Morda.
Ko je nekaj globoko zasidrano v zavesti, lahko uporabiš kadarkoli, tudi v stresnih situacijah. Veš, kje je. Samo vzameš.
Pa ni treba čakati na stresne situacije. Med sprehodom, na poti v šolo ali službo, v trgovino, k čebelam ... vadi dihanje. In potem vsak dan, vsako uro.

Uh ... tole sem napisal v času enega vdiha in izdiha Smile

.
Saj ne vem, ali bo kdo sploh lahko zajel toliko sape, da bo prebral do konca.

Če bo kdo želel, pa kdaj drugič tudi o pranajami Wink

.

Lep dan je danes. Sončen.
Naj bo taka tudi notranjost slehernega, ki bere ta forum.

Pozdrav vsem.

JernejM · Objavljeno: 21 Dec 2011 10:06 Naslov sporočila:

Marko · Objavljeno: 21 Dec 2011 11:14 Naslov sporočila:

JernejM · Objavljeno: 21 Dec 2011 11:37 Naslov sporočila:

Imaš jih, a jih še ne vidiš Wink

. Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

klopotec · Objavljeno: 15 Sep 2015 10:07 Naslov sporočila:

Morda je zdaj čas, da Marko kaj napišeš o pranajami.
Premor je bil predolg.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko · Objavljeno: 16 Sep 2015 07:18 Naslov sporočila:

Uh .... naslednji teden.

klopotec · Objavljeno: 16 Sep 2015 07:24 Naslov sporočila:

Nič se ne mudi.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Auk · Objavljeno: 09 Mar 2018 10:17 Naslov sporočila:

Poklon Jerneju M. , dihaj s stopali.
_________________
Vse se zgodi v sedanjosti, opazuj!

Auk T.M.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli