Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Zlatko H

Pozdravljeni,

Odločil sem se, da bom vseeno razdelil temo o duhovnem proučevanju čebel vsaj na dva dela, kasneje bom po potrebi dodal še kakšno temo, saj bo tako ta vsebina res bolj pregledna.

lp vsem
Zl

Zlatko H · Objavljeno: 31 Dec 2011 17:27 Naslov sporočila:

Matej pozdravljen,

Tudi zate imam nalogo, ker vidim da si ukaželjen čebelar z Blok. Obvladaš les, odličen si, svaka čast. Pa se boš morda še spomnil ali pa je še kakšen stari ata na vasi, ki je vedel, da je bila kvaliteta lesa včasih drugačna.

Ali veš morda zakaj? Tule v tej temi se bomo veliko pogovarjali o kvaliteti, kvaliteta je povezana z energijami, energije pa se ne da meriti z instrumenti, ki jih uporablja sodobna znanost. (op. meri se lahko le spremembe), energije so del duhovnega preučevanja, same kvalitete pa za čebele ni nikoli dovolj.
Če mislim na kvaliteto, mislim recimo na sposobnost mojstra Stradivari Antonia, ki je poleg vse druge genialnosti, znal izbrati pravi les za izdelavo violine.

Kvaliteta izdelkov, danes v sodobni potrošniški družbi nima nobene vrednosti, uporabi in zavrzi.
Pa o kvaliteti ne govorimo le pri izdelkih, o kvaliteti lahko govorimo tudi pri hrani, le ta ni merjena s težo in barvo, ampak z okusom, z vsebnostjo hranilnih snovi, torej s hranilno vrednostjo.

Torej Matej, uradno te kot člana tega foruma imenujem za glavnega preučevalca kvalitete lesa, ki ga uporabljamo za izdelavo panjev.

Torej Matej, določiti moramo nekakšna merila, kaj je kvaliten les za panje, pa najprej seveda kateri les je sploh primeren, pa recimo zakaj topolov les sploh ni primeren za izdelavo panjev itd.

S tem kar znam bom pomagal, vabim tudi vse druge, da se nama pridružijo, Peter ima kar nekaj izkušenj pri izbiri lesa. Marko ve kam ciljam.

Cilj pa nam mora biti, da znamo izbrati pravo vrsto lesa, prave kvalitete, ter ponuditi moramo tudi orodja, kako priti do teh rešitev.

A bo šlo, pogumno.

Zlatko

Zlatko H · Objavljeno: 31 Dec 2011 17:28 Naslov sporočila:

Petrov prenešeni post
mislim da vem v katero smer pes taco moli... ko sem šel vprašat kdaj je bil posekan les so se mi smejali...
_________________
Peter Pečenko je brez čebel.
“Povej mi in bom pozabil, nauči me in si bom zapomnil, pokaži mi na primeru in bom znal narediti.”

Zlatko H · Objavljeno: 31 Dec 2011 17:30 Naslov sporočila:

Matejev prenešeni post
Objavljeno: 29 Dec 2011 20:11 Naslov sporočila:

--------------------------------------------------------------------------------

Zlatko hvala. Dober iziv. Se bom potrudil. Za začetek, na kratko in kar vem takoj iz glave:
- Sečnja lesa ob pravem času
- Pravilno spravilo lesa (včasih se je tesalo)
- Skladiščenje lesa (sušenje)
- Obdelava

Pomebna je tudi hitrost rasti, lega, ali je to prva sečnja lesa na tej lokaciji (smolivost)...
mm

Zlatko H · Objavljeno: 31 Dec 2011 17:31 Naslov sporočila:

lakotnyk je napisal/a:
mislim da vem v katero smer pes taco moli... ko sem šel vprašat kdaj je bil posekan les so se mi smejali...

Daj Peter, ti zmoreš več, začni razglabljati, postavi neko hipotezo, saj ni tako težko, to ti vedno pišem, saj se mi zdi tudi prav, da konstruktivno sodelujemo. Saj sem postavil nekaj vprašanj, nisem govoril samo o tem, v katero smer pes taco moli, napisal sem recimo zakaj topolov les ni, dober.

Peter, pojdi na net in malo si oglej topol, pa brezo, pa lipo, pa vrbo in boš našel nekatere skupne značilnosti. Tja želim priti, prepoznati nekatere naravne zakonitosti (sedaj lesa) in le te uporabiti pri našem delu. In od tam pridemo nazaj k duhovni znanosti, ampak najprej moramo prepoznati nekatere skupne značilnosti.

Ti bom še malo pomagal, poglej skorjo, poglej barvo skorje dreves, poglej strukturo skorje, poglej liste, poglej barvo cvetov teh listov, malo se razglej kje ta drevesa rastejo pa boš dobil odgovor. Samo z opazovanjem boš že prišel do zaključkov. Če meni pravniku to gre, imaš ti kot arhitekt glede sposobnosti opazovanja celo veliko prednost pred mano.

Matej pomagaj mu, Simon tudi tebe kot strokovnjaka iz gozda vljudno vabim, da se nam pridružiš.
Na koncu moramo sprejeti odločitev glede lesa in čebel.

lp
Zlatko

Zlatko H · Objavljeno: 31 Dec 2011 17:32 Naslov sporočila:

Matejev prenešeni post
Za začetek:
lipa - les je belkasto rumenkaste barve, listi so srčaste oblike, struktura zamegljena, zelo krha rezila ker vsebuje kristale. Škodljivci (črvi) jo ne marajo. V mokrem okolju hitro propada. Je zelo mehka. Gostota 490kg/m3.
http://botanika.biologija.org/zeleni-skrat/drobnogled/tilia_olesenelo_steblo.htm

macesen - rumenkasto rdečkast les. Je zelo odporen na vremenske vpljive-primerljiv s hrastom. Najboljša rastišče v sloveniji je okolica Jezerskega. Slaba lastnost so polne roke špic-trnov pri obdelavi. Je eno redkih iglastih dreves, ki pozimi odvrže iglice.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Navadni_macesen
http://www2.arnes.si/~evelik1/les/macesen.htm

hrast - plemenitejša drevesna vrsta, tekstura rjavkasta, ima značilna zrcala v tangencialnem prerezu, vsebuje čreslovine ki ob stiku s kovino reagirajo in hrast se obarva v črno. Vsestransko uporaben les.
http://www2.arnes.si/~evelik1/les/hrast.htm

bor - drevesna vrsta z obarvano jedrovino, značilno zanj je da zdrži 300 let v suhem okolju ali absolutno vlažnem (v vodi), če je izpostavljen nihanju vlaga propade v desetih letih. Pri obdelavi je problematičen, saj vsebuje veliko smole.

To Be Continued, mm

Zlatko H · Objavljeno: 31 Dec 2011 17:34 Naslov sporočila:

Matej hvala za začetek, kar pogumno.
Marko imaš prav, morda bi bilo smiselno temo razdeliti na več delov. Ampak v tej temi, me izbira lesa ne zanima s fizičnega vidika, čeprav se tem odgovorom ne moremo izgoniti in prav je, da jih tudi zapišemo.

Rad bi mojo malo zgodbo, glede izbire lesa osvetlil izključno z duhovnega proučevanja.

Imamo dve možnosti, lahko gremo v podforum medarske zadeve in se tam pogovorimo o lesu, lahko pa v tem podforumu zgodbo obrnemo in napišemo to, kar sem že napisal in bi rad, da nam to ostane za vedno v naših trdih glavah (da ne bo pomote moja je najtrša) in sicer da je čebela bitje svetlobe in toplote. Ker je čebela tako bitje, moramo nujno za izbiro materialov za domovanje čebele izbirati materiale, ki energijsko ustrezajo svetlobi in topoloti.

Kot smo že vačkrat navedli, čebelarimo lahko prav v vsaki posodi, izberemo lahko prav vsak material, ampak če proučujemo čebelo tudi z duhovnega vidika, potem moramo priti tudi do spoznanja, da železen sod, četudi debelo izoliran z lesom, ni primeren za čebelo, ravno tako ne betonska luknja. Torej, če imamo možnost izbirati les, bomo izbrali les, ki je v sozvočju s čebeljimi potrebami. Ne bomo izbirali lesa topola, ne lesa vrbe. In zakaj ne? Ker pri preučevanju lastnosti ali kvalitete lesa (pa smo zopet pri kvaliteti) kaj kmalu ugotovimo, da je topolov in vrbos les mehak, kot da bi bil fizično in energijsko poln vode. In tudi je, saj, če opazujemo kje dobro uspeva, topol ali vrba, lahko nedvoumno ugotovimo, da je mesto teh dveh dreves pretežno v nižinah, tam kjer je tako fizično kot energijsko prisoten element vode.

In zopet bom ponovil, čebela kot zračno bitje ne mara energij vode, ne v fizični ne v energijski obliki ( etere di chimismo/dobrega slovenskega prevoda energetske oblike vode žal ne poznam), zato tudi za čebelo niso primerni lesovi za panje, ki so primarno pod vplivom energij notranjega planeta Lune in ozvezdij Raka, Škorpjona in Rib. Sem pa spadajo lesovi topola, vrbe, breze idr. (torej mehki listavci).

Pa smo čisto malo zaključili del teme o izboru lesa, zlasti katere lesove za panje ne uporabljamo.
Sedaj se začnemo povpenjati po lestvici navzgor. Torej so z energetskega vidika edino primerni lesovi, z veliko kozmične energije, ki jih prepoznamo po iglicah, ozkih listih, bodicah, počasnejši rasti itd.

Torej smrekov, macesnov,akacijev les bodo kar pravšnji.
Ampak prepustim vam še veliko prostora za razmišljanje.

Zato tudi odgovor Marku, naj ta vidik debate o izbiri lesa ostane kar tu.

Zlatko

Zlatko H · Objavljeno: 31 Dec 2011 17:35 Naslov sporočila:

Petrov prenešeni post

Objavljeno: 30 Dec 2011 23:45 Naslov sporočila:

--------------------------------------------------------------------------------

dve pripombi bi dal tukaj...

akacija ni pravo ime za drevesno sorto ki jo imamo v mislih... mislimo namreč na drevo z pravim imenom Navadna Robinija ali neprava akacija znanstveno ime Robinia pseudoacacia
akacija je v bistvu čisto neko drugo drevo, ima pa podobne liste...

naprej, navadna robinija bi rekel da ni primerna za panje, ker je hitro rastoče drevo, kar ima za posledico več beljave ki vsebuje več vode? a ni nekako tko?

in še ena majhna skrivnost okoli trotov... matica lahko tudi iz oplojenih jajčec zaleže diploidnega trota, taki troti so sicer bolj redki, obstajajo pa. Dostikrat pa jih zelo zgodaj ze v starosti 3eh dni delavke izločijo... ampak najbrz kakšen pride čez sito in ta ima očeta
Aja zakaj sem to hotel povedat, do teh diploidnih trotov pride zaradi inbreedinga, torej ko se genski material na območju zmanjša in so si čebele gensko zelooo podobne, takrat se to vidi da ostaja več kot toliko praznih prostorčkov v trotarskem satju (uničeni diploidni troti).
in kaj nam to pove? Da je smiselno dobit svežo kri od drugod.

glede izbire lesa, zaradi energijskih in kozmičnih vplivov, pa kaj dosti ne vem. zato tole bolj kot ne samo spremljam, da bi znal tole navezat na kozmične vplive, pa mislim da bi bilo karkoli bi zinil bolj na šibkih temeljih.

Pri izbiri lesa, gre moj izbor takole
1. domač les,
2. obstojnost,
3. gostota...
oziroma obstojnost glede na gostoto.

Sem pa ko malo brskam okoli, dobil eno (rekla-kazala) informacijo da je pohorska smreka praktično 2x bolj gosta od ostalih smrek in zato bolj obstojna.

Glede časa poseka, sem pa danes eno orenk študijo prebral, in mi je pustila mešane občutke
_________________
Peter Pečenko je brez čebel.
“Povej mi in bom pozabil, nauči me in si bom zapomnil, pokaži mi na primeru in bom znal narediti.”

Zlatko H · Objavljeno: 31 Dec 2011 17:36 Naslov sporočila:

Peter v mislih sem imel Robinio Pseudoacacio.
Torej prosil bi te, da v enem postu obesiš slikico akacije in v istem postu, samo na drugem delu sliko topola.
Hvala
lp

Zlatko

lakotnyk · Objavljeno: 01 Jan 2012 19:42 Naslov sporočila:

tele premiki me vedno zmedejo... moraš se navadit in pri odpiranju nove teme začet brez svojega prvega posta, pa bo šlo čisto lepo.

tekst zakaj si prenesel pa enostavno dopišeš v narekovaje v začetek prvega posta, tisti ki pač je, jernejev, markov itd, noben ti tega ne bo zameril.

evo...

robinija.

tole je sicer, kultivar - frisia.

ali pa tale.

pa topol..
črni?

slabo je internet s temi slikami založen...
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

Zlatko H · Objavljeno: 03 Jan 2012 16:42 Naslov sporočila:

Peter,

navadna akacija bo kar pravšnji les za čebele. A si kdaj opazoval istrske kole v vrstah med trtami? Če so pravilno izbrani in obdelani so lahko na enem mestu zakopani v zemljo in obstojni tudi po trideset let in več. Torej je to zelo trd les, ki mu vlaga in škodljivci zlepa ne morejo do živega.

Slike, ki si jih prestavil niso najboljše, tako da te ne morem opozoriti na nekatere posebnosti pri opazovanju listja topola, pa listja akacije, pa skorje topola in skorje akacije, akacija ima ozke liste v primerjavi z topolom, pa trne. Vse to pa nam (brez da bi to prebrali daje vedeti, da je to drevo bolj kozmično od recimo topola, ki je izrazito zemeljsko. In kozmičen tip izbire lesa je primeren za izbiro lesa panjev.
Pri akaciji se nam pojavita najprej vsaj dva praktična problema. To je teža in cena.
Ampak tudi cena je stvar diskusije, dobra podnica danes stane okoli 20€, traja pa recimo pet let, pa jo moramo zamenjati, akacijeva bi stala verjetno 40€, ampak bi trajala tudi do štirikrat dlje.
Teža pa je lahko problem.
Torej akacija je po moje primeren les za izdelavo podnic, za kište in ostale dele pa je zadeva še odprta.

Kje ste lesarji, da mi povesti, da se motim.

Nismo niti na prvi stopnički glede lesa. In nikar o tem, da kompliciram, pred seboj imam čebelo in za čebelo, se je potrebno potruditi, tudi s tem da se zavesto odločimo kaj naj naredimo, ne pa da se odločimo samo zato, ker vsi tako delajo.

lp
Zlatko

BorisP · Objavljeno: 03 Jan 2012 16:58 Naslov sporočila:

Zlatko pozdravljen!

Vidim da si se spet kar namučil s prestavljanjem postov. Bi ti že prej sporočil, pa žal ni šlo.
Naj še enkrat ponovim. Če prestavljaš poste v NOVO temo oziroma boš novo temo naredil OB PRESTAVLJANJU postov potem ti tale možnost, ki jo kot moderator zagovtovo imaš zeeeloooo olajša delo:

http://novacebela.mojforum.si/novacebela-about26.html

Poleg tega post ostane od originalnega lastnika.
Samo toliko, za drugič Wink

Mimogrede pa super, da razglabljate. Se da marsikaj zvedet. Smile

LP,
Boris

JernejM · Objavljeno: 03 Jan 2012 18:23 Naslov sporočila:

To sem mu na PM že sporočal.

________________________________
Zanimivo Zlatko! Kaj pa misliš o kostanju? Sem ogromno kostanjevih drogov prelupil na roke, tudi to je bilo nekoč "električasko" delo, ker so take štange najobstojnejše. Tudi v vinogradu so imeli kostanjeve kole, najdlje zdržijo.

So drevesa, ki so v nasprotju s človekom - ko sem se naučil radiestezije, sem videl, da je vzrok upravičen, zaradi vibracij. In najbrž so tudi drevesa, ki čebelam ne ustrezajo. Jasno da je tako.

Če pozabimo vibracije in energije: trdi lesovi so premrzli za panje, kakršne imamo dandanes, tudi morda bolj pokajo, ker je razlika notri - zunaj tako velika. Mehkejši les je toplejši, bolj gibljiv pri temperaturnem gibanju ... Premehak pa je prešibek, hitro gnije ???

Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

Zlatko H · Objavljeno: 03 Jan 2012 19:52 Naslov sporočila:

tedi · Objavljeno: 03 Jan 2012 21:46 Naslov sporočila:

Katarina Čufar, ANATOMIJA LESA

Robinija pseudoacaia L.
Lastnosti: Gostota od 580 do 870 kg/m3. Krčise zmerno. Les je trd in trdnejši od hrastovine, elastičen in zelo upogljiv kot tudi žilav. Odporen do zelo odporen proti atmoferilijam, gljivam in insektom. Trajen tudi vvodi. Impregnira se zelo težko. Lesni prah je dražeč in lahko povzroča dermatitis in vnetja sluznice.
Obdelava: obdeluje se zmerno dobro do dobro, odlično se struži in rezka. Poskobljane površine so zelo gladke in svetneče. Za žebljenje in vijačenje je potrebna uvajalna luknja. Lepi se zmerno dobro.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

Zlatko H · Objavljeno: 04 Jan 2012 20:11 Naslov sporočila:

Tedi,

Hvala, ker si se vključil. Torej ugotavljamo, da je akacija kar primeren les za podnice.

Ampač čakam še ostale naše lesarje.

lp

Zlatko

tedi · Objavljeno: 04 Jan 2012 20:15 Naslov sporočila:

Tudi mene zanima. Seveda, če bi bila ugodna cena in lepe deske.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

lakotnyk · Objavljeno: 04 Jan 2012 21:33 Naslov sporočila:

upam da ne čakate na moj komentar ker ne vem kaj rečt :S Me pa zanima.
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

Zlatko H · Objavljeno: 04 Jan 2012 21:47 Naslov sporočila:

tedi · Objavljeno: 04 Jan 2012 21:58 Naslov sporočila:

Seveda ga zanima(Petra). Zelo zvedav fant. Ko si se zadnjič zanimal za Manlejev satnik ,ti ni nihče odgovoril. Če te še vedno zanima mi javi, da ti ga prihranim . Drugače pa roma v peč.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

Marko · Objavljeno: 04 Jan 2012 23:21 Naslov sporočila:

lakotnyk · Objavljeno: 05 Jan 2012 00:14 Naslov sporočila:

i am confused...

glede oblike / energije ... ma res gre tole predaleč za moje razumevanje..
jaz razumem da je koš tista optimalna oblika, ker se potem čebele ko gredo gor vedno bolj stiskajo v gručo... in da je kvadrat najbližji približek temu, da bi pa bila to energijsko optimalna oblika, pa res nisem še slišal.

če bi sklepal iz satja, bi morala biti energijsko optimalna oblika v bistvu šestkotni panj.??? ampak to bi bilo preveč komplicirano za sestavit, in potem še za uporabljat razen v primeru da bi res delal po sistemu ki ga zdaj razumemo pod imenom "mituro".

drugače v arhitekturi, je osnovna oblika krog, tudi v arhitekturi... pride iz tega da je v sredini ogenj (ki brani pred "zvermi") okoli njega se kot okoli tabornega ognja nabere pleme, in potem je korak naprej zid za hrbtom.
nadgradnja je streha, in dobimo oblike mongolskih šotorov - jurte

,
ali pa recimo istrska kamnita hiša - kažun

in tako naprej... nima smisla naštevat, ker so te osnovne oblike v vseh arhitekturah.
korak naprej je bil kvadratna hiša, zakaj? predvsem ker so pri kolonizacijah najlažje naredili ortogonalni sistem, pa ne samo da so ga najlažje in najhitreje naredili... tudi najlažje so davke pobirali, in tako dalje... in potem v tak sistem pridejo not kvadratne hiše.. new york recimo dam primer, ampak da boste vedeli, new york ni nič novega... v antiki je takih primerov kot je new york nešteteo...
Milet v mali aziji recimo

a je sploh treba "gret" naprej?
a prepoznate tole?

če ne pa prepoznate tole.

in takih so rimljani, pa še prej grki, seveda grki malo drugače naštancali ulala.. egipčanov, kitajcev, indijcev, mezopotamcev se sploh dotaknli nismo... Razz

zašel....

glede manlejevega satnika. sem iskal razliko med hofmanovim in manlejevim, pa nisem našel... glede na to da itak nimam namena delat satnih okvirjev ampak samo letvice, sem iskanje opustil... je bilo pač samo za potešit radovednost, in če niso pripravljeni delit tega, nej znanje zaradi mene odnesejo v grob.

me pa tudi firbec matra glede AŽ satnika, z "utorom" od katerega bolijo prsti??? ne predstavljam si najbolje, škoda je ko nekdo ki ima znanje in samo reče, to ni dobro, in konec.... bolje biti potem kar tiho.

peter

edit.
ne znam pomanjšat fotk... lahko naredim samo linke? povejte če popravim!
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

Zlatko H · Objavljeno: 05 Jan 2012 21:48 Naslov sporočila:

Najprej odgovor Petru,

Peter ustavi se s formami, še ni prišlo na vrsta pa bo, ne boj se, moramo prej les temeljiteje obdelati in potem gremo dalje. Čakam tudi Mateja, v soboto bom imel za mojo trdo glavo on line inštrukcijo (beri Boris na telefonu), kako razdeliti temo in poste prestaviti v že obstoječo temo, ko sem enkrat to poskusil sem zbrisal cel podforum, tega pa si ne morem več privoščiti.

lp

Zlatko

Zlatko H · Objavljeno: 09 Jan 2012 00:10 Naslov sporočila:

Ja, glede izbire primernih vrst lesa za panje bom moral kar zaključiti, lesarji verjetno ne utegnejo, nove naloge in spoznanja nas malo terajo dalje, zato ni kaj čakati.

Da zaključim ta del zagotavljanja dinamičnih pogojev čebelarjenja. Da ne preveč kompliciram, bom kar se da enostavno pojasnil.
Vsa drevesa lahko razdelimo v dve veliki skupini. To so drevesa kozmičnih oblik in drevesa zemeljskih oblik in kot tako so nosilci ali kozmičnih ali zemeljskih sil. Kot sem že namignil in kot že sami zelo dobro veste, so drevesa kozmičnih oblik, izrazito najbolj primerna za izdelavo kišt ( na fizičnem nivoju zaradi dostopnosti/ cene, ter obdelave) na energetskem nivoju pa zaradi tega, ker so ta drevasa bolj v sozvočju s čebelo in so tudi zaradi kozmičnih oblik bolj topla. Kozmične oblike dreves dokaj enostavno prepoznamo, visoka , piramidasta oblika, iglice, ozki nazobčani listi, bodice. Zemeljske oblike prepoznamo pa po gladkih skorjah, širokih listih, nižjih in bolj košatih krošnjah, elastičnosti vej in še in še. Vsi ti lesovi so manj primerni za panje, ker so hladni lesovi, na energetskem nivoju so manj v sozvočju s čebelo, so pa bolj primerni za izdelavo podnic.

Glede kostanja odgovor Jerneju. Vse kar si napisal popolnoma drži, vendar tudi kostanj spada v skupinov lesov bolj zemeljske oblike, kljub temu, da ima v sebi tudi nekaj kozmičnih značilnostih, kot so bodice na olupku kostanja. Ker spada v to skupino, je zame manj primern za izdelavo kišt in zelo zelo primeren za izdelavo podnic.

Za zaključek. Glede izbire lesov, smo si najbrž soglasni: iglavci v kište, akacija, bukev, kostanj v podnice. Za čebele neprimerni so hrast in mehki listnasti lesovi.

Kdaj sekati? Kdaj sekati lesove za čebele, tu sem res upal na kakšno pomoč od lesarjev. S Tedijem sva bila včeraj pri gozdarju v Godoviču in nabavila nekaj kvalitetnega suhega lesa. Pa nam je povedal, da je že njegov ata sekal decembra in januarja, pa avgusta tudi in da so upoštevali luno.

Ker verjetno tudi na ta del pisanja ne bo pomoči, bom enkrat prihodnič napisal, kdaj v decembru in kdaj v januarju je primerno podreti kakšno smreko za panje. Sicer pa nisem hotel povedati prijaznemu logarju, da polna in nova luna, nimajo veliko vpliva na kvaliteto sečnje lesa, temveč v njegovem primeru bolj izbira meseca.

Lp

Zlatko

lakotnyk · Objavljeno: 09 Jan 2012 00:51 Naslov sporočila:

na izbiro časa, za sekanje sem prebral eno študijo, kjer omenja da je primeren čas pozimi zaradi enega samega razloga, les ki se ga pozimi podre se ga lahko brez skrbi pusti v gozdu da odleži, brez da bi ga napadli škodljivci, in se ga potem ko odleži in popustijo notranje napetosti odpelje ter razžaga.
Če bi to storili ob drugem letnem času bi les napadli škodljivci in ga uničili.

Namen odležanja pa je kot sem že omenil da popustijo notranje napetosti, in ko le te popustijo je tak les lažje žagati, in tudi manj se cefra.

tolko na hitro.

je pa bilo not vzeto v precep vse od luninih men, astroloških trenutkov pa mesecev, pa tudi točnih datumov... večinoma vsaj kar se datumov tiče je nesmiselno, ker naj bi bili ti datumi fiksni že več kot 1000 let, vmes se je spremenil koledar, datumi pa so ostali.
lunine mene je nekako v študiji pisec ovrgel, iz razloga, ker naj bi se ves čas v preteklosti govorilo da naj bi bil najboljši les med tem ko se luna debeli, potem pa so v eni študiji pokazali da je bil tisto leto ko so delali primerjavo les boljši ravno obratno, ko je luna crkovala... razlogi pa so bili čisto drugje, kot sem razumel.
še največ je dal pisec na astrološke, vendar kljub vsemu zaključil s tistim kar sem zgoraj napisal. sekat pozimi da les lahko v gozdu odleži.

edit. vsakršno govorjenje da je les potem bolj gost, je nesmiselno, ker sečnja ne vpliva na gostoto.

aha še to.. lunarni les kot pojem, priznava da je bolj kvaliteten les, ampak je razlog v temu da so za tak les posebaj izbirali najlepša drevesa najbolj ravna oh in sploh, in posledično je kvaliteta tega lesa toliko višja.

omenja pa v študiji tudi to da ga ni junaka ki bi upal dat certifikat za negorljivost lunarnega lesa, ki je posekan na dan za negorljivost, ker to enostavno ne drži, in bi danes lahko prišlo do resnih tožb, če bi nekdo kupil tak les, vgradil in bi zagorelo... zagorelo pa bi tako kot vsak drug les. - saj se razumemo...

če koga več zanima lahko še kaj o stradivarkah rečemo Very Happy

tam je lepo razloženo zakaj danes takih violin kot so bile stradivarijeve enostavno ne moremo več narediti.
Za stradivarijevo violino se rabi "lunarni les" torej, zgoraj opisan postopek, izbira najlepšega drevesa. korak dve, je drevo mora rasti na izbrani lokaciji, ki omogoči izredno počasno rast... stradivari je imel srečo da je bila takrat mala ledena doba in so vsa drevesa imela to počasno rast, sicer omenja da danes so še vedno take lokacije kjer bi lahko vzgajali smreke za violine, če bi bila volja... ki je pa ni zakaj? beri naprej. Very Happy

torej tretji najbolj pomemben moment zakaj danes ni takih smreh ki bi dale stradivarko.. smreka mora biti stara VSAJ 400 let, da les dobi pravo resonanco... torej, kje je problem? tako starih dreves enostavno ni več, zaradi "gospodarjenja" z gozdovi, se les poseka mnogo prej. Drevesa ki pa so starejša od 400 let pa so ponavadi zaščitena v rezervatih.
Recimo nekje na švedskem je "cluster" navadne smreke - picea abies - Norway Spruce, kjer so drevesa stara nad 9.000 let torej so tam od zadnje velike ledene dobe... jasno zaščitena.

Ko smo pa že pri smrekah sem prišel še do podatka, da obstaja alpska smreka, avtohtona alpska smreka... Picea Alpestris, na internetu je zelo slabo opisana, je pa če se res malo zakoplješ not, napisano da je genetsko bližje sibirski smreki - Picea obovata, se pa vse tri normalno mešajo, kar pomeni da so genetsko zelo blizu in imajo skupne "prednike"
torej tista alpska smreka je izredno redka, raste samo v v švici in v franciji, nisem pa nikjer našel, če je to avtohtona alpska smreka, in je bila pri nas izsekana (teza je precej verjetna, ker so avstrijci s svojim gospodarjenjem z gozdom potem prinesli norveško smreko - navadno smreko in jo kot monokulturo naselili tam kjer so komandirali... torej tudi po večini alp, razen v švici in franciji, kjer pa še raste ta redka vrsta).
Malo se zapletam, ampak se razumemo?

pozdrav
peter
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

Zlatko H · Objavljeno: 09 Jan 2012 01:23 Naslov sporočila:

Peter vedno ko navedem kakšno duhovno zakonitost, se ta mora potrditi v praksi, sicer nekaj ni v redu ali smo napačno predstavili duhovno zakonitost ali pa smo to napačno razumeli v praksi.

Če napišeš prakso, ki si jo prebral, da pozimi škodljivci ne napadejo lesa to verjetno kar drži in to lahko celo jaz, ki nisem lesar, z zdravo pametjo to potrdim. Pozimi posekan les v sebi nima veliko limfe, tekočine, kar pomeni da je bolj »suh«, bolj suh pomeni bolj trd, bolj trd pomeni bolj trdo grizljanje za škodljivce, sicer pa menim, da tisti grizljajoči škodljivci pozimi ne grizejo, težko si predstavljam, da bi grizli ob minus deset. A kolikor se spominjam je moj stric, kaj kmalu po podrtju smreke, le to olupil in je že vedel zakaj.

Da imajo planeti in ozvezdja vpliv na zemljo, verjetno vedo že prav vsi, pravim verjetno. Sonce nas opeče, z Luno so povezane plime in oseke, ob polni luni je statistično dokazano več dežja, bolj subtilno je že recimo delovanje Venere, ampak saj vendar vsi vemo, da je največ porok maja in največ zaljubljencev je tudi maja, Jupitra in živo srebro tudi ni tako težko povezati, Cipreso in Saturna tudi ne, a ja pa Marsa kot boga vojne, pa železa, pa krvi in Marsa, pa celo hrasta in Marsa.
Vpliv lune so poznali vsi naši dedi pri kmetijstvu, saditi krompir pred polno luno je pomenil debelejši in na sušo bolj odporen krompir. Ampak za razumevanje delovanje Lune moramo najprej poznati delovanje Lune. Torej Luna se vrti okoli sebe (polna, prazna) in Luna v celem letu potuje izpred vseh dvanajstih ozvezdij. (dvigajoča, padajoča luna).

Kot bi rekel Peter, takole na hitro. Polna prazna luna se upošteva (in to si je pač potrebno zapomniti za vekomaj v glavo) pri sajenjih (setev semen) pri opravilihj ( košnja, presajanje, obrezovanje, sečnja lesa, cepljenje dreves), pa moramo striktno upoštevati vplive dvigajoče ali padajoče lune. Torej vsa, prav vsa opravila se izvajajo v času padajočih luninih lokov, lani v demebru je to bilo v času od 11. pa do 23 decembra. Torej tudi sečnja smrek za panje.

Vse ostalo, kar si bral Peter mora biti v sozvočju s tem, kar sem napisal zgoraj, sicer tisti ki je to objavil ni imel točnih podatkov.

Obstajajo zapisi v Piranskih arhivih, da so beneški ladjarji hodili po naših gozdovih, odbirali mlado drevje posebnih oblik, ki so jih potrebovali za gradnjo njihovih galej in se vrnili četz 30 let na točno določen dan posekali tisto drevo. Slučajnost. Najverjetneje.

Lp

Zlatko

JernejM · Objavljeno: 09 Jan 2012 08:22 Naslov sporočila:

Zanimivo, zanimivo, hvala obema.

Pripomnil bi le to, da "polnost" lune po moji izkušnji ni tako odločilna, polnost je namreč povezana z njeno nočno svetilnostjo in s tem rastjo rastlin tudi ponoči. Če pa je oblačno, gre "polnost" v glavnem papa, ni svetlobe.

Močnejši efekt pripisujem višini lune (na obzorju), ta pa deluje ne glede na oblačnost in dviguje in spušča sokove v rastlinju. To je pa resna sila, po mojem mnenju veliko večja od tiste, ki jo daje polna luna ali kak njen krajec. ??

Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

Marko · Objavljeno: 09 Jan 2012 09:16 Naslov sporočila:

Čisto na kratko pristavim še sam stavek ali dva - oziroma povedi, kot se temu danes reče Smile

.
Zimski čas je, kot sta že oba omenila, najprimernejši za sečnjo in kot je preciziral Zlatko, polna in prazna luna nista odločilna dejavnika, temveč upoštevanje padajočih luninih lokov.
Mimogrede majčken popravek: lunine mene (polna ... prazna) so posledica vrtenja Lune okoli Zemlje in ne posledica njenega vrtenja okoli lastne osi.
Morda še kratka razlaga za tiste, ki se do sedaj z luninimi loki niste srečali: malce opazujte nebo in položaj Lune na njemu in videli boste, podobno tudi pri Soncu, da je Luna včasih visoko na nebu (nad horizontom), potem pa se spušča proti Zemlji.
Spuščanje in nato dviganje trajata približno po 14 dni in kot je Zlatko že lepo opisal, čas padajočih lokov izkoristimo za presajanje, obrezovanje, sečnja, za razliko od njega pa imam sam vedenje, da je za cepljenje rastlin najbolj primerno obdobje naraščajočih lokov.
Pa še o dnevnih ritmih oziroma vdihu in izdihu Zemlje. Od približno 15. ure do 2-3. ure ponoči Zemlja 'vdihuje'; takrat se limfa in življenjske moči spuščajo navzdol, v korenine, zato je ta čas primeren recimo za okopavanje, obrezovanje. Druga polovica noči/dneva pa je izdih, ko se 'sokovi' dvigujejo v liste, plodove in cvetove, zato je recimo pozno dopoldanski čas primeren za nabiranje zdravilnih zelišč, jagod, tudi plodov (sadje) za takojšnjo uporabo.
O škodljivcih lesa, predvsem podlubnikih (lubadarju) bi dodal še to, da se pozimi zarijejo v deblo ali lubje ali ostanke sečne ali zemljo (odvisno od vrste) in takrat res niso 'aktivni'. Drži, da so nekoč po sečnji les takoj ali zelo hitro tudi olupili in tako preprečili lubadarjem nadaljnje delo, potem pa je to kar zamrlo in posledice so se kaj hitro pokazale.

Pozdrav vsem.

lakotnyk · Objavljeno: 09 Jan 2012 09:59 Naslov sporočila:

@Marko
tole z vdihom in izdihom, a si prepričan da je tako?

v eni od knjig marie thun, sem bral da zemlja vdihuje dopoldan in izdihuje popoldan.

zato se vlazno zemljo okopava popoldan, če pa je suha jo je treba okopavat dopoldan..

pozdrav
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

tedi · Objavljeno: 09 Jan 2012 15:13 Naslov sporočila:

Lubadarji- zaludniki ne jejo lesa. Jejo živo tkivo med lubjem in lesom - celulozo in lignini. Zato so smreke lupili, da se je lubje ločilo od lesa in s tem so jim uničili življensko okolje.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli