Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Zlatko H

Peter rad bi odprl odprl temo o varoju, o njenem obnašanju, življenskem ciklusu, pa ne vem kaj naj to postavim, ker osebne teme o boleznih čebel nimamo, zato sem to pripopal sem.

Vsi govorijo in pišejo, da je potrebno Organik dajati na 4 do 5 dni, vsaj petkrat, enako je veljalo za ŽC, pa enako za timol, pa za šok terpijo z MK, pa še bi se kaj našlo. A pravega odgovora zakaj na štiri do pet dni nisem našel.

Za začetek razmišljanj (če se bo še komu dalo kaj brati in napisati) prilagam zapis dr. Janka Božiča, ki je o varoji zapisal naslednjo vsebino:

RAZVOJNI CIKLUS VAROJE

Samec - jajčece 30ur, protonimfa 52ur, deutonimfa 72 ur, skupaj 6,5dni.
Samica - jajčece 24ur, protonimfa 30ur, deutonimfa 75-80ur, skupaj 5,5dni.
Prvo jajčece, ki ga zaleže varoja v celici je neoplojeno in iz njega se razvije samček, iz naslednjih jajčec, ki jih zaleže na vsakih 30 ur se razvijajo samičke. Cela družina varoj se zbira pri prvem iztrebku na podlagi vonja, saj je varoja slepa.

Še kritični dnevi v razvoju varoe:
8. dan (od zaleženega čebeljega jajčeca) pred zapiranjem celice gre varoja v celico in na dnu leži s hrbtom na hrani. V kolikor čebelja ličinka ne porabi vse hrane, ostane varoja prilepljena na dnu celice in propade. 11. dan varoja mora paziti, da je ličinka ne zaprede, ker bi sicer poginila. Na ličinki naredi samo eno odprtino za hranjenje in tam se hrani cela družina, ki se sicer zadržuje pri prvem iztrebku. 11. dan zaleže prvo neoplojeno jajčece, iz katerega se razvije samček. Nato na vsakih 30 ur varoja zaleže po eno jajčece, iz katerega se razvije samička. 15. dan od tega časa naprej zaležena jajčeca ne preživijo. 18. dan spolno dozori prva samička in samček in začne se oploditev, ki mora trajati okrog 10 minut. Obvezno je večkratno parjenje tudi do desetkrat, sicer je lahko samička neplodna. 19. dan je spolno zrela druga samička. 20. dan čebela se v celici premika, zato je oteženo parjenje tretje samičke.
Iz delavske zalege se razvije in je sposobno nadaljnjega razvoja 1-2 varoje, v trotovini pa se razvijejo 2-3 varoje. Če je v čebelji družini 5 mesecev zalega, se varoja poveča za 10x.
Napadene in prizadete čebele prej izletavajo, imajo slabšo orientacijo, rabijo dalj časa za vrnitev v panj in več čebel uleti v druge družine. Dobro krmljene čebele se prej polegajo pomembna pri tem pa je tudi temperatura v panju. Če napadena družina ni zdravljena, propade v dveh letih. Običajno propadejo v avgustu ali septembru med dopolnilnim krmljenjem ali po njem.

Cel kup vprašanj se mi pojavlja ob tem zapisu.
Upam da ne bom sam na tej temi.

lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923

lakotnyk

Zlatko H

lakotnyk

no samo to se mi je zazdelo, težko rečem da je pri meni karkoli, čebele sem dobil ko je bilo tiste glavne paše že konec.

lp
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

klopotec

Odlično, odlično.
Tu ležijo vsi odgovori. Vse se lahko lepo poveže in vse to je že v naših glavah.
Povezati moramo Tadejevo trditev, da mora imeti družina vedno dovolj hrane na zalogi. Samo sita družina je mirna, zdrava, zadovoljna in sposobna izdatno krmiti zalego. Žleze čebel, ki proizvajajo hrano za zalego se lahko dobro razvijejo in proizvajajo kvaliteten mleček le. če imajo na razpolago dovolj kvalitetnega medu in CP. Sladkor ni odlična hrana, ampak slabša vrsta hrane za preživetje.

Potem pridemo do Madžara, ki sva ga Zlatko obiskala in nama je povedal, da ima matice, ki dajejo potomce, čebele torej, ki celice bolj napolnijo z mlečkom kot običajne matice. In kaj je rekel? Da se varoje utopijo in so fertik (bi rekel Frenk Smile

Kako prav je imel Madžar, jaz pa sem mislil, da se moti. Tu pa smo tudi pri Ivanu in njegovih maticah. Rekel bi, da je Ivan z nekim finim občutkom izbral, odbral prav matice, ki dajejo čebele, sposobne izdatnega hranjenja. In kvalitetnega hranjenja zalege.

Iz Božičevega teksta izhaja, da če ličinka ne porabi vse hrane, ostane varoja pripopana na dnu celice v ostanku hrane. Ali drugače rečeno, po Madžarovo, utopi se.

Dobro vemo, da je škodljivo odpiranje panjev, ker znižuje temperaturo. In vemo, da neoptimalne temperature gnezda, podaljšajo čas izleganja čebel in obratno. Primerne temperature so torej nov udarec za varojo.

Vse to je združila DeLusby, vse te kockice. In uspela. In morda je prav Ivan dodal piko na i z okroglim vhodom v panj. Okrogli vhod je najbrž še dodatno izboljšal klimo v panju in skrajšal čas izleganja izdatno in kvalitetno krmljene zalege.

Malo hrane, slaba hrana, slabe čebele, kvalitetne, številčne, zdrave varoje.
In obratno.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko

Prva misel je bila: Sherlock Holmes. Za Istoka mislim. Zložil si kocke kot on dejstva pri reševanju zamotanih problemov.

Zlatko pa daj dal čudovit temelj - predvsem z Božičevim tekstom in svojim vprašanji.
Med prebiranjem so se tudi meni odpirala nova in porajale ideje.

Ena od njih je bila misel na Brndo, ki je večkrat trdil, da so pri razvoju varoje pomembne ure. Nisem povsem razumel, a tole, kar je napisal Božič, je morda odgovor: "19. dan je spolno zrela druga samička. 20. dan čebela se v celici premika, zato je oteženo parjenje tretje samičke. "

Zaradi višje temperature v njegovih panjih (dokazano z merjenji) se čebele razvijajo hitreje oz. poležejo prej. Prej se torej začne tisto premikanje v celici, ki otežuje parjenje tretje samičke.
Kaj, če je pri njegovih čebelah zato oteženo že parjenje druge samičke ?

In potem tista odlična (osvežena) informacija o 'zalitih ličinkah' oz. zalegi, ki plava v hrani. Ne vem točno, kjer sem nekoč prebral ta izraz, a splača se ga zapomniti.
Morda je tudi to del mozaika Brndinih selekcioniranih inteligentnih čebel, ki poskrbijo, da so ličinke kot plavajoči čolnički.

In še in še ...

klopotec

Zlatko, na štiri do pet dni zato, ker so z izkustvom ugotovili, da določena količina določenega sredstva ima učinek toliko dni. Cirka, odvisno od raznih faktorjev, ampak tu negde.
S štirimi nanosi na pet dni pokriješ en ciklus razvoja čebele od jajčeca do izleženja. V tem obdobju tretiranja pride vsaka varoja enkrat na plano in je verjetno da bo prišla v stik s sredstvom (recimo oksalna). Tako jaz to razumem.

Čez zimo pa bom nekak probal priti v stik s tistimi tipi, ki oksalno nanašajo na kartonske trake in osvojit to tehnologijo izdelave. Potem pa na nekaj družinah drugo leto probat.
Pri Organiku me moti prepogosto odpiranje panja. Morda je to letos bil manjši problem, ker sem tretiral med vročinskim obdobjem, spomladi pa je to slabo. Vstavljeni traki bi zmanjšali odpiranje iz 4 ali 5 na eno.
In je zopet ena kockica več.

In ne pozabit na varojino dobro lastnost, da spomladi gre pozno v zalego.

Včasih rečemo, da Ivan nima varoje. Ivan ima varojo, ampak toliko, da še ne škoduje družini. Pri njem sem še jaz opazil varojo na satu, pa itak nič ne vidim.

Bo pa Ivan imel preveč varoje, če bo tako vztrajno vabil ljudi na svoj čebelnjak in pred njimi kar naprej velikodušno odpiral panje. Je čisto v redu, da mu ne verjamejo in ne hodijo trumoma tja. Če se malo pošalim Smile

.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko

Zlatko H

Še vedno se ubadam z branjem italijanske literature o življenskem ciklusu varoje.
To je zelo inteligentna živalca (varoja namreč). Nikakor se ne morem dokopati do podatka koliko časa, ko zaključi reprodukcijski ciklus v celici in zleze s čebelo ven, se zadržuje na čebeli, predno ponovno vstopi v celico.

Tu lovim (vsaj za sedaj) tisti potreben čas od enega tretiranja do drugega.
Ker če je to obdobje zelo kratko, recimo samo dva, tri dni, potem je po moje, vse to naše tretiranje z Organikom, šok terapijo s timolom in MK, ŽC, premalo efikasno. Vedno se tretiranju izmuzne nekaj plodnih varoj, ki nadaljujejo svoj ciklus.

Zato so izparilniki z MK tako učinkoviti in pa Apiguard (čeprav mi tole menjavanje paštetk po 15 dneh ne gre skupaj, saj čebelarji poročanjo, da apiguarda pri nekaterih družinah ni več že po 1 tednu, pri nekaterih pa ga niso pospravile niti po 15 dneh.)

Ja ni kaj, grem študirat dalje.

lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923

klopotec

Marko, v Organiku je oksalna kislina in uporabljamo ga celo leto.
Avtor Zukič, ga je prvo leto uporabil na eni družini 11 krat in ni opazil nobenih posledic.
Jaz sem ga letos na enih družinah oporabil 7 krat na enih pa petrkrat.
Na 12 družinah sem ga letos porabil okoli dva litra, v teh dveh litrih pa je bilo 25 mililitrov mravljinčne in 50 gramov oksalne kisline. Imam še okoli pol litra pripravka.

Oksalna na trakovih pa je, če sem prav razumel, v panjih lahko celo leto. In nekdo to dela na 400 panjih, pa ga ni strah. Vredno pozornosti.
Čebele trakove grickajo, raznašajo oksalno med čebelami in odstranjujejo varojo.
Glicerol (ali nekaj takega) je pa snov, ki verjetno vzdržuje vlažnost OK.

Gre za koncentracije. Če bi OK celo leto uporabljali v koncentraciji kot za zimsko kapanje, pa bi verjetno bil problem.

Mislim, da bi človek lahko popil šluk Organika in ne bi čutil posledic.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

klopotec

Zlatko, če kje varoja izven celice 2 dni in oddelaš dobro ciklus tretiranj s sredstvom ki deluje na varojo izven zalege, potem jo zelo omejiš.
Nikoli pa ne moreš odstraniti vse varoje. Pravzaprav lahko, če panj zažveplaš kot vinski sod. Ampalk potem...... Smile

_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko

klopotec

Nisem razumel Marko. Eno od aktivnih stvari v Organiku je tudi OK in ga uporabljamo celo leto. Drugega ne znam napisat. Ostale sestavine poznaš.

O trakovih pa tukajhttp://novacebela.mojforum.si/novacebela-about131-0-asc-30.html.
Na Sposu sem našel, Miha je pa prevedel.
Ampak ta zadeva je šele na začetku in bi bilo treba direkten kontakt vzpostavit.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Zlatko H

Vrnil sem se na tekst dr. Božiča, kjer zapiše:
Še kritični dnevi v razvoju varoe:

8. dan (od zaleženega čebeljega jajčeca) pred zapiranjem celice gre varoja v celico in na dnu leži s hrbtom na hrani.

Moje razumevanje, po osmih dneh od zaleženih jajčec gre varoja v celico.
To razumem, a nekaj mi ni jasno. Torej odrasla varoja je lahko 8 dni prisesana na čebeli in osmi (ponekod sem zasledil da deveti) dan gre v celico. Ampak ta odrasla varoja je tudi šla skozi svoj ciklus,

Kje je bila ta varoja predno se je spustila v novo celico. Ali je izšla skupaj s čebelo gostiteljico (recimo po 21 dneh) bila na njej 8 dni in se osmi ali deveti dan ponovno spustila v celico in tam nadaljevala svoje ciklus razmnoževanja.

Ker če je to tako, potem imamo varojo 8 dni dostopno na čebeli. A meni občutek pravi da ni tako. Torej varoja gre s čebelo ven iz celice in lahko že čez nekaj dni najde zalego staro 8 ali 9 dni in se spusti v celico.

Torej meni je ključno vprašanje za razumevanje življenskega cikla varoje, koliko dni po izleganju čebele in seveda prisesane nanjo se varoja ponovno spusti v celico.

lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923

klopotec

Tudi mene to zanima a se mi ne zdi ključno. Važno je, da je v enem ciklusu 21 dni v panju učinkovito sredstvo, ki škodi varoji. Ali je varoja izven celice 2 dni ali pa 8 dni, pa se mi ne zdi tako pomembno.

Mislim da bi morali bolj spoznati okoliščine o obilno prehranjeni zalegi, ki ji ostane nekaj hrane in je to past za varojo.
Cela zgodba, kot sem jo skušal zgoraj sestaviti, bi morala biti v fokusu. Potem bomo prišli do samoobrambe. Pač tisti, ki se bodo tega lotili celostno. Mladi čebelarji.

O tem, koliko časa je varoja zunaj, pa bodo, bomo, bolj razmišljali tisti, ki bodo, bomo, tretirali.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

klopotec

https://www.youtube.com/watch?v=TM7ucEjIsh0

Zlatko, saj to si verjetno videl. Varoja se zadržuje na čebele, tudi ko je pokrito leglo v panju. Tako da je dosegljiva vedno po malem.

Če bi oksalna na trakovih delovala, potem bi bil dva meseca miren.
Pač velja za tistega, ki mu je OK sprejemljiva.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko

Varoja je (lahko) na čebeli tudi pol leta. Na zimskih čebelah recimo.

Kaj se dogaja z njo 'v sezoni', je verjetno odvisno predvsem od številčnosti zalege.
A tako kot Istoku se tudi meni to ne zdi ključno.

Zlatko H

Zame je ključno razumevanje ciklusa varoje, nič ne morem delati s panji,če ne poskušam razumeti zakaj to delam, to da se nekaj dela že leta in leta, mi vedno manj pomeni. Ko razumem utihnem.

V obdobju do zadnjega posta sem se dokopal da podatka, da se varoja zadržuje na čebeli od 2 do 8 dni predno gre ponovno v celico.

E, sedaj pa me zanima zakaj gre ponekod v celico že drugi dan ponekod pa se sprehaja (in do dobesedno) iz čebele na čebelo in gre v celico recimo šele osmi dan. A ne bom vas več moril s tem.

lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923

klopotec · Objavljeno: 05 Sep 2015 07:25 Naslov sporočila:

Zlatko me je prosil, da najdem vir, iz katerega izhaja, da gre varoja v celice šele ko začno cveteti češnje, hruške in jabolka.
Zelo dobro obrazložitev te trditve sem našel v Riharjevem tekstu, ki sem ga kopiral v Word in je tule. V njem so napake zaradi pretvorbe, kljub temu pa ga bom tu prilepil, ker bo morda tako tekst prebralo več čebelarjev.
Kdor pa želi tekst brez napak, pa ga najde na tem naslovu
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0C7IESU
Čebele pozimi in zgodaj spomladi - prof. dr. Jože Rihar
Vendar pozor, na začetku je en Riharjev tekst, nato pa na istem naslovu še nadaljevanje, vmes pa je en drugi tekst. Obvezno je treba prebrati nadaljevanje, ker je ravno tam govor o juvenilnem hormonu, ki zadevo pojasnjuje.

Tekst v Wordu

ČEBELE IN VAROA POZIMI IN ZGODAJ SPOMLADI
prof. dr. JOŽE RIHAR
(Nadaljevanje in konec) Raziskovalci v Zahodni Evropi (Hänel, Wille idr.) so se najprej vprašali, zakaj ima varoa po napadu na čebelje žerke naše domače čebele medarice potomce, nima pa potomcev, če napade čebelje žerke t. i. indijske čebele Apis cerana. Pri tej čebelji vrsti so našli samice varoe tudi v čebelji zalegi, nikdar pa pri nobenem njenem razvojnem stadiju niso našli tudi potomcev. Hä¬ nel je ugotovil, da količina juvenilnega hormona (v nadaljevanju j.h.) v krvi iztegnjene žerke odloči, ali bo samica začela odlagati jajčeca ali ne. Pri naši čebeli je v času pokrivanja celice razmeroma mnogo tega hormona tako v trotovski kot v čebelji celici, pri indijski čebeli pa je v tem razvojnem stadiju mnogo hormona le v trotovski žerki, ni pa ga v čebelji. To mu je bila odskoč¬ na deska za nadaljnje raziskave pri naši čebeli. Navedli smo že, da imajo zimske čebele nizko raven in da so dolgožive. V poskusu so varoe ostale čez zimo na čebelah, prešle pa so v čebelje celice z žerkami, če je vanje dodal j.h. Sklepal je, da je ta 85 hormon tisti, ki odloča, ali bodo samice za¬ čele odlagati jajčeca ali ne. Nadaljnje raziskave (1986) so pokazale, da raven j.h. v zaleženih čebeljih celicah prek leta močno niha in da je od količine tega hormona odvisno, ali bo čebelja zalega bolj ali manj napadena. Predstavljajmo si življenjski ciklus varoe, kot ga ponazarja crtež Ramirez-Otisa (1986). Ko varoa prileze iz celice, se hrani s hemolimfo odrasle čebele. Raziskave so pokazale, da v krvi čebele gostiteljice ni vedno enako j.h. Količina prejetega hormona bo odločila, kako bodo zorela jajčeca varoe in kako bo varoa iskala primerno čebeljo žerko. Če sesa varoa hemolimfo na zimski čebeli, dozori v njej malo jajčnikov, tako da ima potomce le okrog 8 odstotkov samic. (Ko pa sesajo samice na odraslih poletnih čebelah, ki imajo v hemolimfi visoko raven j.h., poraja potomce 76 odstotkov samic.) Ko samica varoe najde celico s primerno žerko, se spusti na dno celice in obmiruje. V tem času pokrita čebelja žerka použije vso hrano, ki je na dnu celice. Ko je dno celice izpraznjeno, se varoa ponovno aktivira: prebode kožico žerke, nimfe in/ali bube ter se hrani z njeno krvjo. Če se je naužila dovolj krvi, odloži prvi dve jajčeci. Tudi v tem obdobju ima količina j.h. odlo¬ čilno vlogo. Če je njegova raven nizka, tj. nižja od 4 m g/m l, se pri nastajanju varoinega jajčeca ne izoblikuje rumenjak ali pa se, vendar nepopolno. Iz takih jajčec se varoe ne razvijejo, populacija zajedavcev se ne razmnožuje. Iz tega razloga se pri inZimske čebele imajo nizko raven juvenilnega hormona. dijski čebeli Apis cerana v čebelji zalegi varoa ne razmnožuje. Na tej odločujoči razvojni stopnji ima indijska čebela v krvi celo manj kot 1 m g/m l j.h. Dognanja Pileckaje in Hänela lahko povzamemo z naslednjim zaključkom. Samice varoe so v zimski dobi praktično neaktivne, jalove, saj jih v tem času v pokriti čebelji zalegi na splošno ni ali pa so največ v 4 odstotkih pokritih celic, potomstvo se torej razvije le iz 8 odstotkov odloženih jaj¬ čec. To nam pove, da je februarja in marca 9 2 -9 6 odstotkov čebelje zalege povsem zdrave. In še to! Če varoe že odložijo jajčeca v celice, le-ta večinoma niso sposobna za razvoj, saj v različnih razvojnih stadijih propadejo. Za prakso je nadvse pomembna ugotovitev: pokrita zalega, ki jo najdemo v gnezdu že prvi teden januarja in ki se odtlej obdrži in širi, je praktično zdrava oziroma le malenkostno napadena. Iz tega sledi, da je povsem na mestu skoraj sploš¬ no uveljavljeno priporočilo, da varoo prvič v letu zatiramo zgodaj spomladi. To je pomembno zato, ker dajejo nekateri drugačna priporočila. Navedel bom dva takšna primera. Eno je objavljeno v »Zdravstvenem varstvu čebel«, knjižici, ki so jo brezplačno prejeli vsi člani Zveze čebelarskih društev Slovenije leta 1987, drugo pa v strokovnem čebelarskem listu »Pčelar« decembra 1988, v časopisu, ki ga upoštevajo tudi mnogi naši čebelarji. Ker je spomladansko ravnanje pri zatiranju varooze temeljnega pomena za vso čebelarsko sezono, se velja pri tem vpra¬ 86 šanju nekoliko pomuditi! Leta 1984 je bila v Slovenskem čebelarju objavljena Melnikova razprava, v kateri je med drugim rečeno: »Konec zime in v začetku pomladi, ko cvetni prah še ne prične v velikih množinah prihajati v panj, so na čebelah praktično vse varoe, ki so v gnezdu«, kar pove, da varoe do tega obdobja ne gredo v zalego. V 1. in 2. izdaji knji¬ žice »Varooza čebel« (1985, 1987) so k tej navedbi dodane izkušnje kmetijskega inštituta v Odesi, kjer so ugotovili, da gredo samice varoe v čebeljo zalego šele takrat, ko začnejo tamkaj cveteti višnje, jablane, hruške in da jo je zato treba zatirati pred tem obdobjem. Na str. 40 Zdravstvenega varstva čebel je navodilo o »žrtvovanju - odstranjevanju vse čebelje zalege zgodaj spomladi« in je rečeno, »da pokrito zalego odstranimo in zažgemo. To ponovimo še enkrat ali dvakrat. Tako odstranimo večino starih samic, ki so prezimile«. Morda bo kdo rekel, čemu tolikšne podrobnosti. Zdi se nam nujno na to opozoriti čebelarje. Prav tako je zmotna trditev S. Rakite (Pčelar, 1988/12), ki med drugim pravi: »Prvo spomladansko zatiranje ne le, da ni potrebno, temveč je neuspešno, rezultat pa je bolj škodljiv kot koristen. Pre¬ živeli zajedavci bežijo v prvo zalego in že tedaj, ko zatiramo, jih je zanesljivo 95 odstotkov zavarovanih v zalegi.« Kot smo videli, so raziskave v zadnjih letih potrdile svoječasne ugotovitve Melnika in drugih. Zato naj velja kot temeljno pravilo naslednji zaključek. Obdobje pred menjavo zimske generacije čebel v letno, to je čas preden varoe preidejo v zalego, je odločujočega pomena za uspeh zatiranja v vsem letu. V času pred cvetenjem sadnega drevja, tj. nekako v drugi polovici marca, je za osrednjo Slovenijo pravi čas, da skušamo kar najbolj znižati začetno število populacije zajedavca oziroma ga z dolgo delujočimi sredstvi povsem iztrebiti. Ko se v zgodnji pomladi odločamo za zatiranje varoe, za podlago vzemimo navedbo Liebiga (1 986), da se število zajedavskih samic varoe od marca do oktobra lahko vsak mesec podvoji. Če je marca v gnezdu 50 zajedavskih samic, se jih bo čez leto namnožilo toliko, da jih bo septembra 6400. In dalje, če jih je marca 1.300, jih bo jeseni več kot 1 6.000. V prvem primeru bo družina ogrožena, v drugem pa bo zanesljivo že pred jesenjo propadla. Zato gre za vsak odstotek, za vsak stoti del zajedavcev, ki jih izločimo v začetni dobi.

Kaže, da imamo pri nas mnogo znanja, vendar ne vemo zanj. Iz teksta pa lahko vidimo tudi to, kakšne napake lahko delamo, če znanja nimamo. Recimo uničevanje zgodnje zalege, ker da naj bi bila tedaj varoja v njej.
Po moje velja te ugotovitve spomladi koristno izrabiti. In bo problemov mnogo manj.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

klopotec · Objavljeno: 05 Sep 2015 07:41 Naslov sporočila:

V nadaljevanju bi lahko tu pisali možne načine in sredstva, kako zgodaj spomladi odstraniti varojo iz zimskih čebel.

Sam razmišljam o oksalni kislini na kartonskih trakovih. Našel sem tudi kontakt za tega južnoameričana, ki dela take trakove. Zanimive bi bile njegove najnovejše izkušnje, vendar je moja angl. preslaba.
Jaz lahko pripravim tekst za njega, vendar bi moral to eden prevest in bi probali navezat stik z njim. Konkretno pa bi se o tem menili v temi Oksalna kislina.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Zlatko H · Objavljeno: 05 Sep 2015 19:01 Naslov sporočila:

Super Istor, res hvala.

lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923

Zlatko H · Objavljeno: 05 Sep 2015 22:15 Naslov sporočila:

Istok razmišljam. Tale Riharjeva ugotovitev o prvospomladanskih varojah je zelo zanimiva in če bi lahko čebele lahko takrat očistili varoj bi bilo res super.

Rihar piše, da se varoje takrat nahajajo na čebelah ne v zalegi. Ti razmišljaš o uporabi O.k. A oksalno kisilno uporablja zelo veliko čebelarjev v decembru mesecu, ko nimajo več zalege in to ravno zaradi tega, ker je takrat varoja zelo ranljiva.

Torej imamo ranljivo in izpostavljeno varojo od decembra pa do marca/aprila pri meni. S tega vidika ni nobene razlike, če uporabimo O.k. že decembra, saj dosegamo isti učinek kot če bi O.k. kislino uporabili marca meseca.

Tak ukrep bi veljal v primerih, ko smo že mnogo prej počistili varojo in nismo uporabili O.k. pozimi in smo z nekim stredstvom pospravili varojo recimo marca meseca.
A to velja samo v primeru, če imamo na razpolago soft sredstvo spomladi, sicer nismo nič naredili.

Uspešnost zatiranja z O.k. pozimi je zelo zelo visoka, če ta ukrep izvedemo, potem ni potrebe po dodatnem tretiranju spomladi.
Razen če bi imeli spomladi na razpolago sredstvo, ki bi pospravilo še tistih nekaj procentov varoje, ki je nismo obvladali pozimi z O.k. a preizkušenega sredstva žal nimamo.

Malo se vrtimo v krogu. Jaz bom pri nekaterih družinah izvedel še jesensko kontrolno tretiranje s timolom (kdaj/čakal bom napoved temperature 25 stopinj) in glede na odpad se bom odločil kaj pozimi, če varoje ne bo veliko, bom stisnil pesti in spomladi tretiral z eteričnimi olji ali pa morda celo z ZC.

Bili zdravi pa videli.

Kaj meniš?

lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923

klopotec · Objavljeno: 05 Sep 2015 22:24 Naslov sporočila:

Menim, da me nisi razumel.
Jaz sem že izvedel tretiranje z Organikom. Skoraj gotovo bom pa še en ciklus tretiranja z Organikom v septembru. Če ne, bom pa zimsko z Oksalno.
V vsakem primeru pa bo nekaj varoje šlo mimo in jo bom prenesel v pomlad.
Spomladi bi uporabil oksalno na kartonskih trakovih, ne kapanja.
Ne vidim nobenega vrtenja v krogu.
Lahko bi spomladi uporabil Organik, ampak bi to pomenilo 5 kratno odpiranje panja v zelo kočljivem času. Zato se mi oksalna na trakovih zdi boljša rešitev. Za kratko odpreš, vstaviš trakove in fertik.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

klopotec · Objavljeno: 05 Sep 2015 22:28 Naslov sporočila:

V Riharjevem tekstu je še en zanimiv podatek. Da se varoja, samica, po prehodu v celico vleže na dno in jo čebele zalijejo z mlečkom. Tam je, dokler ličinka ne porabi vse zaloge hrane. Šele takrat se dvigne in spravi na bubo.
To pomeni, da če buba ne porabi vse hrane, ostane zalepljena na dnu celice.
In potomcev ni.
To piše Rihar. Pri kom je bil Zoltan Kelemen zaposlen? Se spominjaš Zlatko?
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Zlatko H · Objavljeno: 05 Sep 2015 22:31 Naslov sporočila:

Ko si to napisal, sem se spomnil. Uh, kako blizu smo bili takrat izvoru informacij in možnosti preverjanja tega dejstva.

lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923

Marko · Objavljeno: 07 Sep 2015 08:15 Naslov sporočila:

Zlatko H · Objavljeno: 07 Sep 2015 08:41 Naslov sporočila:

Toliko časa odbiraš, da dobiš nekaj linij svoj čebel, ki imajo to lastnost v dednem zapisu. Tistim, ki to uspeva, dvomim da poznajo Ivanov način, imajo svojega, pa jim vseeno to uspeva in najverjetneje ne zagotavljajo vseh pogojev, ki jih zagotavlja Brnda.

Marko a si bil pozoren letos pri tvojih čebelah na količino matičnega mlečka v celicah z zalego. Nisi! (jaz tudi ne!) so mi druge stvari hodile po glavi. Torej jaz ta trenutek ne vem, katera moja družina obilno zaliva svojo zalego z matičnim mlečkom.
Če bi to vedel, bi naslednje leto recimo to družino odbral za nadaljevanje vrste.

Tu nam ne pomaga ne Ivan s svojo teorijo ne Keleman ne drugi, ki imajo take čebele. Treba je enostavno biti pozoren na veliko stvari in delati, delati, delati, sicer je vse samo eno veliko razpravljanje, kako bi kaj naredili.

lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923

tedi · Objavljeno: 07 Sep 2015 09:21 Naslov sporočila:

Tega malo ne razumem. Da bi varoa ostala nekako ulovljena v m. mleček. A so to samo ustne informacije ? je takšana trditev podkrepljena tudi s kakšnim fotomaterialom. Varoa (naj bi) vstopila v celico ko je ličinka že dosti velika. Skrila naj bi se pod ličinko. Po tej tezi naj bi se potopila v mleček(ki takrat to ni več taista snov kot jo vidimo v zgodnjih stadijih razvoja ličinke) in od količine tega mlečka je odvisno kaj se bo z varoo dogajalo. Torej, če je tega mlečka na pretek, bo v njem ostala. Če ta ga manjka bo, ko bo mlečka zmanjkalo , osvobojena . Prosim , nadaljujte.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

klopotec · Objavljeno: 07 Sep 2015 09:24 Naslov sporočila:

Dragi moj Zlatko. Pri Kelemenu si sedel na ušesih.
Ravno to je bilo bistvo vsega kar je povedal.
Opazil je da določene družine obilno zalijejo celice z mlečkom in je vzgajal matice iz teh družin.
To je prvo kar boš vključil v selekcijo pri vzreji matic. Lahko pa še mnogo drugih lastnosti. Ampak rabil boš veliko družin najprej, da boš potem lahko našel "ideal" od katerga boš jemal.
Ravno zaradi tega jaz mislim, da ne more uspeti način, da prineseš domov kar neke čebele, narediš okrogel vhod in rečeš, nobenega tretiranja več.
Lahko pa tudi tako, ampak to se verjetno zelo redko izide.
Okrogel vhod je samo prispodoba, mi smo rekli, naravna gradnja brez okvirjev in šibaj. Pa so šle sezone mimo, nič se nismo naučili in bili brez čebel.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Zlatko H · Objavljeno: 07 Sep 2015 09:48 Naslov sporočila:

Ma tokrat dragi moj Istok ti mene nisi razumel. He he, napisal sem in trdim ves čas točno to, kar si napisal da jaz ne razumem oziroma da sem pri Kelemanu sedel na ušesih. A pusti zdaj to. Oba se čisto dobro razumeva.

Želel sem poudariti, da je treba (kot reče moj prijatelj Koše/ ni dovolj vedeti, treba je to tudi narediti) to izvesti v praksi.

Ne rabim 20 družin, za začetek delam s tistim kar imam. Če bi vedel (pa ne vem) katera moja družina zaliva ličinkle z m.m. bi že imel nekaj, tako pa nimam še nič, pa že dolga let čebelarim. O.k. imam nekaj informacij več.

lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli