Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

klopotec · Objavljeno: 30 Jul 2012 14:56 Naslov sporočila:

V eni knjigi, ne vem če ne Tautzovi sem tudi bral o takšnih razdaljiah. Seveda so to maksimalne razdalje in to niso ugodni pogoji za čebelarjenje. To pač čebele delajo v sili. Radius dveh treh km je pa kar optimalna zadeva.
Moje majo pač to omejitev na eni strani (pa Zlatkove najbrž tudi), da je 2oo metrov vstran državna meja in ne smejo čez. Pa grejo bolj v notranjost naše lepe.

JernejM · Objavljeno: 31 Jul 2012 05:44 Naslov sporočila:

Ne bo dolgo. Če Hrvati ne bodo zajeb... glede Ljubljanske banke, bodo tudi tvoje lahko letele čez brez pasoša že dokaj kmalu!! Blagor se tebi. Laughing

.

Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

Frank

Kar dobro se je skoraj vse pokrilo u tejle debati, tako, da bom samo nekaj malega dodal, kvecjemu vsaj vse skupaj malo bol ucvrstil, skupaj povezal!
Jaz se ne sekiram prevec, ce mi cebele letijo nekam za obzorje, nekam dalec? Smilijo se mi takrat, ko je vetrovno in hladno, takrat se revice bolj matrajo kot pa se ponavadi. Prav zaradi vetra in letenja takih razdalj se jaz velikokrat malo razsopirim ko omenjam nujnost nastavitve naletalnih desk, pitne vode in sejanja cvetlic in dreves, pa se kaj..?
Z daljino se ne moremo ubadati, saj cebele vecinoma obiskujejo ze situirane pase katere nasi bliznji in daljni sosedje stimajo, zase, tako kot jim najbolje pase.
Nasi sosedje nimajo pojma kaj in kako so cebele ustimane, kaj ne? Ni jim niti mar, ce nam gre ali pa ne... Veckrat kot ne jim niti ni mar, ce sploh so cebele prisotne na takih lokacijah ali pa ne. Ni tukaj govora, da sosedje cebel ne marajo, ne. . . Cisto preprosto je; so ignoratni, ni jim mar za cebele in ni jim mar za cel svet - mar jim je samo za to, da jim cimvec in cimbolj poceni zraste na teh njivah. In na koncu vseh koncev pa pride do tega za cemer vsi bolj ali manj strmimo: Zelimo si da nam u zepih cim bolj zvenklja, mar ni tako?
Pri nas se seveda cebelarjem placa ko nase cebele obiskujejo take kmecke njive, sadovnjake in nasade. U nasih krajih je drugace, saj tukaj kmetje vedo, da brez cebel dobicka ni ali pa je tako nizek, da se ne da preziveti. Cebele so velika nuja tudi za kmete ki nimajo nobene njive - imajo samo travnike za seno/silazo ali pa paso. Tam tudi, se bo vsako leto kakovost sena/pase nizala do take mere, da bo na travnikih ostala samo navadna trava katera ni za nic. Ni za nic iz pogleda kmetov, ceprav vsaka rec, vsako bitje na tem svetu igra svojo pomembno vlogo do kraja. Vse na tej obli ima svoj plac in mesto. Brez cebel se travniki ne zasejejo tako kot bi se vsako jesen morali. Vecina kmetov nima niti pojma, da cebele tudi polinirajo travnike in, ce se pokosi prezgodaj ali pa veckrat na leto, takrat pa se pozna razlika med senom ali pa paso ki je polna cvetlic katere zivina rada je, ob tapravem letnem casu seveda. Razlika je ta, da, ce so cvetlice, le te so pokosene in pelod in posusena medicina je to kar zivina u senu/pasi rabi - isce! Samo groba, zelena trava pa zivalim ne da drugega kot pa doloceno kolicino fibra. Da jim nekaj kar jim lezi u zelodcu kot beton, da je vsaj nekaj tam, da ni le prazno, da je le nekaj u zaklju in to je to.
Sami ne moremo cebelam povedati kam in kako dalec naj bi letele. Lepo bi bilo, ce bi vse to kar cebele rabijo za svoje preziveteje, bilo vse lepo nastimamo kar pred njihovimi vrati in da bi bilo vse optimalno bi cebelce morale samo ven iz panja skociti in vse bi jim lezalo na pladnju tik pred nosom.
Takih lokacij pa seveda u realnem svetu menda ni? Ce obstajajo pa to imajo pred svojim nosom samo redki srecnezi.
(Perrone je en tak srecnez)
Vsako jutro druzine pozenejo (Bogata pasa ali pa slaba, nicna) ven skoute, da izprobajo kaj ta dan medi. Cebele letijo tudi do 15 kilometrov stran in pri nas so jih imeli nastimane celo na razdalji 20 km kjer so letele tako dalec - od otoka do celine - cez vodo. Letenje cez vodo je malo bolj usodno za revice. Ce morajo, ce so primorane takole leteti cez vodo, to ni vec cebelarjenje pac je neko suzenjsvo, morda celo mucenje, a ne? Pri takem letenju se one mnogokrat zbegajo in padejo dol - U VODO! Revice se zbegajo ko je gladina vode mirna in se nebo svetli/odseva u vodi.... To pa cebele zbega, je isto kot pri nasih "gozdnih" pilotih ki ko letijo na nasem severu u gosti megli ali pa snegu. Takrat lahko zacasno izgubijo orientacijo (Izgubijo senese of direktion;ne vedo kje je gor in kaj je dol) Zacasno seveda - toda to je pa dovolj da se clovek zmede in poleti u tla namesto u nebo. Tako se zbegajo tudi cebelice - izgubijo orientacijo ker ne vidijo (isto kot mi) obzorja in cez nekaj casa letenja u takem "mleku" pa se izgubi obcutek kaj je gor in kaj je dol... Tako da se zmedejo vsa custva in cebele, kot clovek, poletijo u vodo - u tla in so seveda izgubljene, ce je na tleh voda. Na suhem se se da kam usesti in se odpociti. Cez vodo pa ne, tam je treba vztrajati ali pa si fuc. . . .
Tako; cebele vsak dan izprobajo kaksna pasa je pri roki in potem se pa med sabo zmenijo, vedno gredo za paso ki jim nudi najboljso, najbolj mocno mesanico medicine. Gredo za medicino ki ima najvisji kontent cukra notri, tako, da nabirajo to kar se jim najbolj izplaca. Ni se vam treba bati, da bodo nekje nabirale inferiorno medicino, nabirajo to kar se jim najbolj splaca! Tudi leteti cez 8 ali pa 12 kilometrov jih ne moti prevec, ce je le medicina dobra. Prav zaradi te izbire pa veliko cebelarjev odneha sejati ali pa saditi medonosne rastline ker sami - na svoje oci - opazajo, da cebele posejanih rastlin ne obiskujejo. Jih ne obiskujejo zaradi kakovosti medicine ki je na tak doticen dan na raspolago . . . . . ceprav je njiva ista ni pa receno da bodo nabirale tam vsak dan. Medicina na rastlinah je lahko en dan izvrstna - drug dan pa zanic in cebele drvijo potem nekam drugam ali pa nimajo nic, ce pasa drugje tudi zataji - na take dneve pa cebelarji jamrajo, da je pasa huda in cebele jezne in pikajo vse kar se premika. Pasa takrat ni izvrstna je, veckrat kot ne, zatajila ali pa se znatno poslabsala in to je kar cebele jezi...
Tako, ne gredo na to kar je blizu panjev, gredo na to kar jim ekonomicno make sense..!?
Tudi to kar je Jernej omenil glede starosti cebel... Je res, da nekatere zivijo samo par tednov - te verjetno letijo u vetrovnih dneh, takrat ne letijo visoko - u vetrovnih dneh letijo dokaj nizko, nizko nad zemljo, skozi travo in grmicevje, kjer si izrabijo krila in zato umrejo predcasno. Kolicina in kvaliteta peloda, cebeljega kruha, od tega vsakdanjega kruha je odvisno kako dolgo cebele zivijo, kako zdrave in mocne so in seveda pomembno je tudi od kod iz kaksnih satov so se izvalile. Ve se ze precej casa, da majhne cebelice letijo vec kot dvakrat dalje kot pa tavelike in tamale nosijo vecji tovor kot pa tavelike.
Vse cebele u vseh panjih na stojiscu/cebelnjaku si se dalec niso eneke. Ene so bolj vitalne, zdrave ter vesele. Druge, te bolj mikajo daljne pase kot pa te ki so blizje, te preko ceste... Enolik pelod je isti klinc kot, ce bi mi samo ugriznili u kos starega kruha in si to dol poplaknili z zajemalko vode namesto, da bi zauzili nekaj dobrega, nekaj kar nas bo privzdignilo in nam dalo moc ter voljo, da se ob takih dnevih, kjer so poleti dolgi in naporni, da se takrat tako naporno delo zavrsi brez vecjih problemov in zadrzkov.
Druge, srecnejse cebele pa lahko zivijo nekaj mesecev, posebno jesenske, te seveda zivijo skoraj sedem ali pa osem mesecev, skoz celo zimo preden tamlade vzamejo njih mesto.
Tako, u zivljenju je ogromno variant katere se dnevno spreminjajo in katere mi le s tezavo opazamo, ker je izy - prelahko nekaj prebrati u cebelarski knjigi kot pa nekaj studirati, videti, dognati na svoje, torej videti s svojimi ocmi.
Ce je nekaj napisano u knjigi pa ne pomeni da tako u stvarnosti tudi je. Doloceni clovek ki je knjigo napisal, ta ni pisaril zato, ker mu pisanje pase, ker je pisanje nujno, da se ljudi uci in se jih sola. Solske knjige so napisane z ciljem u mislih kjer se nekaj namala po knjigah katere so uvedene u solski sistem, vse to je nekaksna norma za solanje in tako naprej. Knjige na splosno so napisane zato, ker morda nekdo ima nekaj kar lahko zelo zanima druge. Pisatelj ima u glavi zgodbico katero ima namen, izredno zeljo da to porazdeli in uporabi za skupno dobrobit ali pa zabavo. Vecina knjig pa je napisanih z samo enim namenom in to je; da se zasluzi denar in nic drugega.
Cebelarstvo pa je delovna panoga, to je posel katerega se polotijo ze izsolani ljudje?! Nacin nadaljnega solanja je tukaj malo drugacen kot pa je nacin pri solarckih ki sedijo u razredu, u klopcah, mar ni tako? Za nas, stare tepce, je treba samo nekaj namigniti, nam odpreti oci in vse kar bo pa treba imeti u rokah in u glavi, to pa mora clovek najti sam, ce tega ze nima u glavi, pod pasom, u praksi.
Tako dobljene informacije pa moramo potem se sami malo pretresti, da se loci seme od navadnega plevela... Ko je tapravo solanje koncano in clovek je na poti skozi zivljenje, takrat pa cel svet pricakuje, da je vsak vsaj toliko strokovno podkovan, da si sam lahko naredi in ustima vse informacije u nek dosegljiv nacrt kateri je potreben za delo, da uspesno napolni potrebe ki nas bodo na tej poti u neznano sigurno srecale.
Tako, prijatelji, nima smisla, da bi si z glavo u zid butali glede razdalje pas od nasih cebelnjakov. Danes lahko letijo 10 km stran, jutri pa se bodo vrgle kar na sosedovo njivo in jo obdelale, ce so razmere tam taksne kot bi morale biti.
Pozabimo na razdaljo!
Namesto nepotrebnega glavobola pa jim mi moramo te tegobe kolikor se le da olajsati, saj, ce imamo stacionarne cebelnjake ali pa stojisca, ni vedno mozno vse ustimati tako kot bi nam pasalo. Delamo lahko samo to kar je zmogljivo, da se naredi to kar je u nasih moceh mozno in seveda, da denarno makes sense...

Nekdo je menda napisal, da cebele ne prinesejo domov nic, ce je pasa oddaljena 3 kilometre? Jaz ne vem kako je pri vas? Mogoce vase cebele porabijo vec hrane za pot kot pa jo nase? Lahko pa je tudi to, da je bila ta informacija napacna, napisana u knjigi napacno?
Jaz vem iz prakse, da so cebele mnogo bolj pametne kot pa si mi mislimo. One presneto dobro vedo kam, kje in kdaj bodo sle na paso. Prvo kar one pocno je to, da nafilajo svoj bencinski tank, da jim motor ne crkne ko zmanjka goriva. Cebele se ne hranijo z medicino tako kot se cmrlji in kvecjemu ose. Cebele rabijo med in pelod, rabijo kruh za svoj vsakodnevni obstoj. Cebele se ne hranijo z medicino, kot to pocno kolibriji, metulji, in ostala mrces ki se pase po rozicah. Celo cmrlji predelajo medicino u med katerega odlozijo u majhne loncke po gnezdu in je to hrana za cmrlje u gnezdu. Vsi cmrlji se cez noc ne vrnejo domov. Cmrlji prebijejo poletne noci kar na cvetlicah in se zjutraj seveda nafrustkajo na medicini, ce jo je kaj. Ce pa se vreme skisa, shladi, takrat pa jih seveda pobere, ker se ne morejo prehraniti, ogreti, zakurblati, se prebiti skoz naslednji dan.
Cebele, on the other hand, si vzamejo s seboj samo toliko hrane kot one skalkulirajo, da jim je treba, da imajo u trebusckih, da lahko pridejo tja in nazaj.
Mar vam nisem ze davno opisoval kako trudne so lahko? Velikokrat s skrajnimi mocmi le priletijo do domacega panja in tam pa obsedijo na naletni deski in nobeno drezanje jih ne premakne, da bi se skobacale u panj. Ce pa pocakamo, pa bomo doznali, da tako onemogle cebele verjetno kricijo na pomoc vse dokler jim ne pride pedenat cebela iz panja. Takrat pa pazimo kako domaca cebela gre okrog tako onemogle cebele in jo pregleduje kot da isce nekaj kar bi ji dalo misliti, da je z cebelo nekaj fizicno ali pa zdravstveno narobe. Ko se cebela preglednica/bolnicarka preprica, da z onemoglo sestro ni nic narobe, takrat pa jo z rilckom malo obdela, oblize in seveda jo tudi iz ust pa do ust nahrani - sele takrat pa bomo opazili, da se onemogla cebela kar vidno opomore in sele takrat se napoti naprej proti in u panj sam.
Jaz sem mnenja, da tako onemoglim sestram domace cebele 'govorijo' jim klepetajo, jim dopovedujejo nekaj ... nekaj kar jaz se nisem in verjetno nikoli ne bom doznal. Takrat jih z rilckom obdelajo kar jim seveda na nek skrivnosten nacin precej pomaga. Kdo ve kaj ta cebela bolnicarka pri sebi ima??? Lahko ima sama kaksno zdravilo ki onemoglim cebelam pomaga? Lahko pa je samo nekaksno pripovedovanje pravljic z katerimi premagajo onemoglost in jim vzge iskrico upanja, da vse ni izgubljeno... Jim da misliti, da se z zadnjimi mocmi dvignjo in napotijo u svoj panj, saj je samo tam osuguran njihov obstoj in prezivetje.
Sam sem mnogo let (se sedaj to pocenjam) cebele od tal pobiral in jih u panje zokal. Presneto dobro pa vem, da jih moram dat popolnoma u panj drugace pa bodo spet ven zlezle in znova ter znova padale na tla. Cebele so nekako navajene, ce padejo na tla, one pricakujejo, da se bodo od tam dvignile in sle domov. Ce jih domaca cebela obdela se bo onemogla cebela sama napotila u panj, ce pa domace cebele ni, da bi jo obdelala, pregledala, take pa ponavadi ne zmorejo domov in so fertik. Jaz celo domnevam, da je nujno, da onemogla cebela dozna od svoje sestre ki ji pride u pomoc da je ona zdrava in da nima na sebi nekaj kar bi druzini pretilo, ce bi se ona pobrala, prebudila iz onemoglosti in se napotila domov. Marsikaj slabega bi se na tak nacin lahko prineslo domov in verjetno tudi se!? Narava pa sama regulira vse skupaj do take mere da zasigura zdravje in dobrobit kljub vsem tegobam tega sveta ki se dnevno kopicijo nad glavami nasih ubogih cebelic.

Tako, sem se kar malo zaklepetal. Mogoce se mi je cilj tega pisanja malo zameglil, mogoce celo izgubil? Pa nic ne de, se je vsaj nekaj reklo in upam, da nisem vse skupaj prevec zapacal, heeee, heee.
Sem imel u mislih se nekaj kar je menda Zlatko spraseval pa mi je sedaj uslo iz glave. No ja, bom pa sedaj pritisnil knof in to naprej poslal, saj to ze cel dan tipkam. . . Da bi se mi sedaj izgubilo bi se pa bilo za zjokat, saj se mi, veckrat kot ne, kaj zafrkne ko takole dolgo pisem in se stran na racunalniku izgubi...
_________________
Regards,
Frank

JernejM

Hvala ti lepa Frank za to poezijo! Dobro da si pritisnil na gumb in je sedaj tukaj. Takega poeta čebel ni nikjer več. Vedno znova pozabljamo tudi na tak način gledanja, današnji časi pa so itak slepi za to vrsto vizije v panj.

Bodi nam zdrav, best, J
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

klopotec

Franc, naj ne zveni neskromno, ampak tako nekako sem tudi jaz mislil.

Zlatko H

Ma daj Frank tole je pa super, ti to res obvladaš, vedno znova ko berem tvoje zapise se zavedam, kako majhen sem.

Bodi nam še dolgo tak.

Zlatko

Marko

Marko

Istok, vprašanje zate:

Letos sem zelo pozno (21. septembra, cel mesec prepozno) na njivo pod čebelnjakom posejal oljno ogrščico (pravzaprav krmno) in inkarnatko (deteljo).

Zdaj je visoka kakšen centimeter, no recimo nekaj cm in če bo jesen dolga, ne hladna, bo že še zrasla do prvih zmrzali. Če pa zahladi, zna biti problem s prezimitvijo.

Zanima me, kako visoka je pri vas ogrščica ?

klopotec

Nisem bil pozoren, bom pa pogledal.
Ampak najbrž bo še rasla, ker so napovedani lepi jesenski dnevi.

Jaz si ogrščico želim čim dlje od sebe, ker gre pri meni za kmetijski posevek, ki ga obupno zastrupljajo. Tako mi je povedal en kmet. inšpektor, čebelar.
Boš ti lahko povedal, kako bo shajala pri tebi brez škropljenja. Drugače pa je to lahko fajn rastlina zgodaj spomladi za razvoj.

Marko

klopotec

Danes sem malo bolj pogledal po njivah in je ogrščica visoka tako od 10 do 20 ali morda 30 cm. Različno. Eno njivo sem videl skoraj povsem razcveteno.

Čo bodo lepi topli dnevi ti bo po moje dovolj zrasla za prezimitev.

Marko

Hvala za spodbudo, Istok.

Pred dvema dnevoma smo imeli slano Sad

... Upam,da nežne rastlinice kljub vsemu kljubujejo.

Drugo leto bom prej razmišljal o oranju, setvi ...
Malce bolj me je začela zanimati tudi ajda kot pozna paša. Če bi jo sejal konec julija, bi cvetela že drugo polovico avgusta in morda kak teden v september.
So pa ta zadnja zelo sušna poletja lahko težava, saj po setvi potrebuje vlago za dobro rast.
In še nekaj je, kot pri veliko stvareh: denar. Semena, oranje, brananje.

lakotnyk

avtohotne sorte ajde so odpornejše na sušo... kar se pa tistega tiče, oranje brananje in sejanje... lahko se lotiš kot sepp holzer... vržeš in kar rata Wink

ali pa korak več, ogradiš, spustiš v ogrado trop izposojenih svinj in pustiš da preorjejo, potem pa samo vržeš semena - pretiravam spet Wink

lp.

ps. za ajdo sem letos dobil kontakt od možakarja, ki jo prodaja, baje tako sorto, ki medi - o avtohtonosti te njegove sorte ni vedel dosti povedati, oz. si nisem zapomnil, ker me, ko sem ga klical, ni ravno zanimala ajda. Se mi pa zdi da je omenil da se ajdo seje 15. avgusta. V glavnem, imam kontakt, če rabiš ti posredujem.
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

klopotec

To s svinjami sem videl. Preorjejo njivo v nulo. Holzer svinjam reče moji pomočniki.

Marko

Hvala za nasvete.

Letos sem za facelijo uporabil sistem "vržeš in kar rata" in ratalo ni 0 (nič).
Suša pač in nezmožnost zalivanja.

Tole s svinjami (ki jim mimogrede pri nas rečemo kar prašiči) bi bilo dražje od oranja in brananja Sad

.

Delam pa (razmišljam in malo tudi že prakticiram) na 'projektu' sajenja sivke.
Ima kdo kaj izkušenj ?

klopotec

Moja facelija pa je zelo lepo zrasla, ampak ne cveti. Mnogo oprepozno sem jo posejal na eno gredico. Za zeleno gnojenje in za poskus ali še ni prepozno. In je bilo.

lakotnyk

Marko

Letos sva s sinom naredila približno 35 potaknjencev (vršički vejic) sivke. Posadila sva jih enkrat v začetku avgusta v majhne lončke (plato) in ukoreninilo se jih je približno 25.

Prejšnji teden sva jih prestavila (-sadila) v večje lončke in zdaj čakajo na pomlad, ko bodo šle ven, k čebelam.

Ne vem, ali jih lahko pustim na balkonu celo zimo, saj bodo temperature tudi -15°C.

lakotnyk

hja, to je dobro vprašanje.

nataša je enkrat pred leti za RD prejela od prijateljice eno sivko, in iz tiste sem naredil dva podtaknjenca, ki sem jih podtaknil v lonec s citrusom in je šlo jasno vsako leto v stanovanje - zaradi citrusa.

Natašina sivka je bila na zunanji okenski polici obrnjeni na vzhod, in je pozimi na najino žalost propadla.

Sta pa podtaknjenca pri citrusu rasla. eventualno sem sicer ugotovil da sivka in citrus nista dobra soseda, pa ne da bi sivki kaj manjkalo, ampak citrus je delal porazno. letos spomladi sem presadil sivki v nov lonec, citrus je ostal v starem, s tem da sem mu popolnoma "uredil" zemljo. 1/3 obstoječe "shirane" zemlje, 1/3 kompostiranega gnoja in 1/3 vermikomposta. dejansko je citrus zažarel Wink

sivka pa seveda ne mara preveč pognojene zemlje, zato sem obe pustil v preostanku tiste stare zemlje. Pa še konkretno sem obe porezal, to imajo pa kot vse kaže sivke zelo rade, ker sta sivki pognali kot zmešani.

V glavnem, da skrajšam, jaz jih bom dal not, ker sta v loncu. Vem pa da ko je sivka enkrat močnejša in ukoreninjena zelo lepo preživi. videl sem že orjaško sivko v balkonskem koritu, bolj kot so jo zanemarjali bolj je rasla, in pri meni se to tudi potrjuje... razen da sem jo ob presaditvi porezal je potem enkrat nisem zalil... vse kar ji da narava ji očitno zadostuje.

lp

ps. moji mami so sivke strašno všeč, zato si jih je na svoji parceli v parih letih uspela nasadit malo morje, ampak ta parcela je blizu tiste edine slovenske veterne elektratne - na primorskem, zato ne vem če je tisto primerljivo. vsekakor takega strašnega minusa ni. Čeprav so tam razmere kar skrajne, poleti je popolnoma brez dežja, pozimi konkretno piha burja... vse skupaj tam slabo uspeva - razen sivk in rožmarinov... to je pa čisto podivjano. Smile

Lahko še za zanimivost povem da so tam nasajene sivke deloma tudi podtaknjenci zgoraj omenjenih podtaknjencev. Very Happy

_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

Marko

Hvala, Peter.

Bo treba spomladi do tvoje mame na Kras izkopavat sivke Wink

.

lakotnyk

jah to je pa tko, če bi bil ti narjen za lopova, potem bi kradel tovarne in podjetja... tko pa male kradljivce policija takoj dobi... se ne splača Wink

_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

Marko

Sem imel v mislih 'legalno' izkopavanje ali pa naturalno menjavo: kozarec medu za n-grmičkov sivke Smile

.

lakotnyk

ah, ja lej komaj jih je nasadila, menda jih ne bo vlekla zdaj ven Wink

lahko pa se zmenimo pa nasadimo več podtaknjencev pa potem zamenjamo, ampak to bo čez par let Wink

_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli