NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov NOVE POTI V ČEBELARSTVU
Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




Ali poznamo našo Sivko
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3, 4, 5, 6  Naslednja
 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov -> VSE O ŽIVLJENJU ČEBEL
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
klopotec



Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc

PrispevekObjavljeno: 28 Apr 2014 19:35    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

A si kaj poškodoval to ptico?

Pri meni pa je danes pred hišo, cesta gre mimo, avto zjutraj povozil lepega divjega zajca. Mi ga je bilo tako žal da sem ga moral pokopat.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
klopotec



Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc

PrispevekObjavljeno: 28 Apr 2014 19:43    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Še jaz vprašanje o sivki.

Da delajo brade tiste v koših mi je jasno. Stiska je.

Ampak brado dela tudi najmočnejša družina, ki ima plodišče na 16 AŽ satih in zgoraj tudi medno naklado. Včeraj sem samo s strani malo pokukal v mediščno naklado kamor sem dal pol SO pol pa samo trakce. Je polna čebel, nisem pa nič mogel videti koliko je zgrajeno, ker je vse črno čebel.

Skoraj mi je nemogoče, da bi se tako razširile in da bi tem bila stiska. Tem tudi nisem potegnil plodiščnega sata gor. Brez tega so popolnoma zasedle mediščno naklado.
Če bo jutri vreme bom izvlekel kak mediščni sat, da vidim kaj je na stvari.

Zgodnja akacija je tu pa tam že malo bela in bodo počasi tudi z akacije kaj prinesle. Ampak ta pravo bo šele čez kak teden.
Upam da do tedaj ne pihnejo na vejo. Mislim na te iz GW.
Iz košev bi pa že kar bil čas za roje.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
tedi



Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41
Prispevkov: 1849
Kraj: logatec

PrispevekObjavljeno: 28 Apr 2014 19:51    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Kar tako , brez razloga že ne visijo zunaj. Razširi, Dodaj še eno naklado pod zgornjo.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Marko



Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.

PrispevekObjavljeno: 29 Apr 2014 07:12    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

klopotec je napisal/a:
A si kaj poškodoval to ptico?

Bolj je tale raca 'poškodovala' mene Smile .
Sem kar odskočil, ko je silovito zasikala.

Aha: sin Andrej je identificiral vrbo - bela vrba (Salix alba) .
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
klopotec



Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc

PrispevekObjavljeno: 29 Apr 2014 08:11    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Bela vrba cveti v tem času. Pri nas sicer malo prej, običajno skupaj s sadnim drevjem. Ja, saj tudi ti pišeš, da pri vas še cveti sadno drevje. Potem to gre skupaj. Pri vas je vse skupaj pozneje kot pri nas.
Hočem rečt, da pri meni niso šle čebele na to vrbo, ker je bila očitno druga paša izdatnejša.

Imel sem eno tako vrbo visoko okoli 10 metrov. Je pa zanimiva njena zgodba. Pred leti sva šla z Marijo mimo enega ribnika in je pod veliko vrbo iz vode rasla ena majhna, recimo 1,5 metra visoka. Izpulil sem ta malo in se je prav videlo kako je pred časom odlomljena veja stare vrbe padla v vodo se zapičila in pognala korenine. Odnesla sva jo domov in posadila ob naš ribnik. In je v nekaj letih zraslo ogromno drevo, lepo drevo.
Poleg pa imam zdaj čebele in ni bilo šans spraviti roj iz tega visokega in krhkega drevesa.
Dolgo sem tehtal in jo potem lansko zimo s tresočo roko podrl. Zet je bil navdušen nad lepoto lesa te vrbe in je iz njega izdelal lepe igrače za vnuka. Potem pa sem enkrat na TV gledal oddajo o tej vrbi in o enem umetniku ki izdeluje prekrasne skulpture iz nje. Predvsem ženske
Very Happy Very Happy .
Vrba je slab les za kurjavo, za vse ostalo pa zelo uporaben, vendar ga ne cenimo.
Malo sem zašel.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Marko



Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.

PrispevekObjavljeno: 29 Apr 2014 10:57    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

klopotec je napisal/a:
Malo sem zašel.

Nič hudega, bom pa še jaz Smile . Včeraj sem takoj narezal 30 potaknjencev in jih potaknil ob potoku. Za naslednja leta.
Tiste vrbe, ki sem jih potaknil pred dobrim mesecem, so se vse prijele.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Marko



Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.

PrispevekObjavljeno: 24 Jul 2014 13:59    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Poliranje

Danes sem spet za deset minut skočil do čebel.

Že tretji dan opazujem na enem od nukleusov (4 naklade) poliranje čebel okoli (spodnjega) žrela.
Žal sem bil spet brez fotoaparata.

Tretji dan torej že zgodaj dopoldan počnejo to poliranje, za katerega menda - vsaj nikjer do sedaj nisem našel - ni pravega odgovora, zakaj.
Zasledil sem, da se to dogaja najpogosteje prav v tem času, praviloma pri močnih družinah, kjer je že vse praktično pripravljeno za jesen

Video - samo za pojasnilo, kaj se dogaja.
Pri meni seveda drugače, ker imajo okroglo žrelo in tudi toliko jih ni.

http://www.youtube.com/watch?v=sxjc4tSKJFs


Včeraj sem opazil pri najmočnejšem nukleusu (pet naklad) štiri, pet čebel, ki so prav tako na spodnjem žrelu malce poskušale s tem poliranjem. Vsaj zdelo se je tako.
Danes jih je bilo gotovo že dvajset. Bom jutri, če mi uspe in bo vreme dopuščalo, posnel.

Zanimivo: druga dva nukleusa, ki sta na soncu praktično od dopoldneva do poznega popoldneva in sta tudi močna, pa v vročini delata brade okoli žrela.
Predvsem zgornjega. Tam, kjer vstopa svež zrak.







Ko je bilo zelo vroče, se je brada podaljšala tudi k spodnjemu.




In še nekaj sem danes opazil na enem GJ panju - na naletni deski.
Čebelo praktično brez kril. Kot bi bila krila pogrižena.

Sprehajal se je po deski, potem pa padla na tla.
Podrobno sem pogledal površino, a razen dveh že mrtvih trotov nisem opazil drugih čebel

Seveda sem takoj pomislil na virus deformiranih kril.

Bo treba v soboto, če bo vreme dopoldan ugodno, malce podrobneje pogledati vse skupaj.


Sicer pa so v vse panje prinašale obilo cvetnega prahu, kar je za konec julija izvrstno.

Pozna se dež, ki ohranja rožice vitalne.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Marko



Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.

PrispevekObjavljeno: 25 Jul 2014 12:48    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

25. julij 2014 - poliranje

Škoda, da pretekle dni nisem imel s seboj fotoaparata.

Danes je vreme pri nas bolj kislo, a kljub temu je nekaj posnetkov le nastalo.





Toda čebel je danes mnogo manj pri tem opravilu kot prejšnje dva, tri dni.
Morda bo jutri še ena priložnost.


Zanimivo pa je nekaj: takoj ko sem se s fotoaparatom približal panju, so praktično prenehale s poliranjem in se počasi umaknile v notranjost.

Polirajo na dveh nukleusih - samo na spodnjem žrelu.

Malce pa sem le uspel posneti.


http://youtu.be/HqXglRhLP24

http://youtu.be/vFFBdCtWnLI

http://youtu.be/1k-1YDRF2u4

http://youtu.be/KGbktIEYdK4


Če opazite tudi vi kaj zanimivega, objavljajte !


Nazadnje urejal/a Marko 28 Jul 2014 19:37; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
lakotnyk
Moderator foruma


Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4422
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: 25 Jul 2014 13:06    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

marko jaz mislim da so tvoje čebele gledale film o poliranju in zdaj kopirajo zato da bi te zmedle. Laughing

sicer pa če sem kaj razumel pri brndi in naletnih deskah, je zdaj čas da jih umakneš/umaknete.

lp
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
klopotec



Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc

PrispevekObjavljeno: 25 Jul 2014 13:21    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Marko na prvem filmu a maš ti to luknje zvrtane postrani? Mislim, tako da ne bi tekla voda v panj? Na prvem filmu se zdi, kot da je luknja zvrtana glih obratno, da je nagib navzdol namesto navzgor.

Ali pa je optična varka zaradi viter lesa?

Za poliranje pa nimam pojma.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Marko



Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.

PrispevekObjavljeno: 25 Jul 2014 13:43    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Ne, niso vrtane postrani. Optična varka Smile .

Ampak naslednje pa bodo - navzgor.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
klopotec



Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc

PrispevekObjavljeno: 25 Jul 2014 13:48    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Jaz bom danes vrtal, da mam za jutri, če bo vreme.
Zadnjič pa sem eno že zvrtal postrani, tako ročno. Saj gre, ampak za res lepo zvrtano luknjo pa bi moral met stabilni vrtalnik.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Marko



Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.

PrispevekObjavljeno: 28 Jul 2014 19:39    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Danes proti večeru sem opazil da so se poliranje lotile v eni družini.

Zaenkrat jih je malo (morda deset) in prav zanimivo bo gledati, če jim bodo sledile tudi ostale.

Upam, da to res ne pomeni tistega, kar je objavil (prenesel iz časopisa) Marjan - konec poletnih paš namreč.

Morda še niso odkrile, da je 300 m pod njimi njivo prekrila zelena preproga ajde Smile .
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Zlatko H



Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm

PrispevekObjavljeno: 09 Apr 2015 08:52    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Pozdravljeni,

Malo si tudi dopisujem s čebelarjem Milošem Milosaljevičem iz srbskega foruma Spos. Zaprosil sem ga če lahko tudi tu pri nas objavim njegov post o prepoznavanju starosti matičnjakov. Objavo je seveda dovolil, ker pa mi je poslal tudi en, vsaj zame zelo zanimivim mail, vam tudi tega posredujem.

Včasih (da ne pozabimo) je dobro prebrati tudi take vsebine.



A što se pčela tiče one su jadnice beskrajno tolerantne i čini mi se da su osuđene na "pomoć" čoveka da bi opstale. I trpe nas.
A ljudi ko ljudi vide pčele kao predmet zarade pa ih eksploatišu do iznemoglosti.
Nema tu više one istinske ljubavi prema soju pčela, niti se čovek (u većini slučajeva) odnosi prema pčelama kao prema živim bićima, već samo kao predmetu za zgrtanje novaca.....
Koga danas interesuje šta to malo krilato biće voli i u duši mu se stvara i da realno kao najvredniji ljudski prijatelj zaslužuje da bar mu malo treba dati onog iskonskog zadovoljstva, bar onog zadovoljstva što joj po instiktima prirode sleduje.....
Ne, mašinerija ljudska hoće samo što veće košnice, što više meda, bez obzira na kvalitet, da se sve oko rada sa pčelama svede u okvire prostog zanata... a pčela i njen život,...koga to danas treba da interesuje.

Mene privlači moja pčela u jednom klasičnom panju koji ima dosta veliko leto koje omogućuje meni da pratim razvoj pčela kroz samo leto. Svakodnevno gledam u lagano spuštanje (širenje) klubeta pčelinjeg, i ulazak istih u zonu kritičnog za tesnoću staništa, kada pčele počinju sa negovanjem trutovskog legla.
Vrlo uzbudljivo.
Ali nije za svakoga. Nekom je to dosadno, jer taj nezna ni šta da gleda niti primećuje dnevna pomeranja.
Tebi Zlatko želim sve najbolje.
Pozdrav, Miloš.
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Zlatko H



Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm

PrispevekObjavljeno: 09 Apr 2015 09:03    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Evo tole je Milošev post glede prepoznavanja starosti matičnjaka:


I po starosti ili izgledu ličinke, i po izgledu samog matičnjaka.
Ti znaš Vukan da prepoznaš sam početak, zvončić samog matičnjaka. Pošto je on plitak možeš lako uočiti jaje u samom centru začetog matičnjaka, koje stoji okomito prema dolje, odnosno da sa sigurnošću utvrdiš da je matica zalegla rojevni matičnjak, ili matičnjak tihe smjene.
Sutradan, ako bi otvarao košnicu da utvrdiš kako izgleda matičnjak star dva dana, vidjet ćeš da se vanjski izgled matičnjaka nije toliko značajno promijenio, osim proširenja samog grla matičnjaka. Matičnjak nije "krenuo" rasti, ali jaje se nekako Nakrenuo u stranu, da bi sutradan jaje "leglo" na dno stanice matičnjaka. Četvrtog dana u našem matičnjaku je rođen jedan novi život iz tog tri dana starog jajeta.
Do tog četvrtog dana nije bilo mnogo aktivnosti oko samog matičnjaka.
Samo po neka pčela u službi održavanja temperature i ništa više.
Rođenjem te male, golim okom jedva vidljive larvice , tog četvrtog dana, aktivnost mladih pčela je maksimalno prisutna na izgradnji matičnjaka, kao i od mladih pčela koje će samu larvicu opskrbiti potrebnom hranom, mliječi s kojim se larvica hrani naredna četri dana.
Peti dan starosti matičnjaka se primjećuje po primetnoj dogradnji zidova matičnjaka dok larvica uvelike pliva u mleču koji je pokrio cijelu površinu dna matičnjaka.
Za razliku od pčelinje larvice koja se hrani usta na usta od samih pčela hraniteljica, ličinka matice u matičnjaku leži na obilnim količinama super hrane, mliječi i sama ga jede bez pomoći pčela.
Šesti dan starosti matičnjaka iskusno oko pčelarevo primjećuje razliku u dograđenoj čahuri samog matičnjaka, ai količina Mlaćo na kome leži već poveći crv, larvica, se lako vidi ako se okvir sa matičnjakom lagano okrene ukoso prema suncu.
Kod pregleda rama sa matičnjacima treba biti obazriv i nježan i nikada ne treba izvrtati okvir kako bi zadovoljili znatiželju gledanja same larvice kako se baškari na kao more velikim količinama bijelog mliječi.
Sedmi dan je dan kada je larvica skoro dobila potrebne (i više od toga) količine mliječi, pa je prepunjeni matičnjak u samoj fazi svođenja kalote matičnjaka za koju će pčele sutradan, osmog dana ugraditi poklopac i zatvoriti rodnu kuću naše Rojevni, mlade matice.
Sedmog dana matičnjak ima najveće količine mliječi na raspolaganju matičnoj larvica, pa mnogi pčelari koriste tako pune matičnjake da iz njih povade taj tako vrijedan pčelinji proizvod. U snažnim jakim pčelinjim zajednicama, koje smo odabrali za odgajivačka društva, pčele znaju da u jedan matičnjak smjeste mliječi u količini od cijelih pola grama.
Osam dana star matičnjak je zatvoren, zreo matičnjak i njemu sem topline drugo ništa nije potrebno. Takav matičnjak može se oduzeti pčelinjem društvu i istom dodati drugi počeci metičnjaka na gradnju, a zrele matičnjake možemo smjestiti u umjetne prostore s kontroliranom temperaturom i vlagom u inkubatore do dana piljenja mladih matica. 2. Zbog čega se novoformirani rojevi ne smiju prihranjivati ​​prva tri dana? Ako pravimo nova pčelinja društva unutar pčelinjaka, moramo biti oprezni pri podjeli, da u novoformirane zajednice ni slučajno ne prenesemo oštećen okvir sa medom (prilikom vađenja okvira s medom iz zajednice koju dijelimo, oštetimo površinu s medom koji curi niz saće) jer podijeljene pčele koje smo odnijeli na novo mjesto, uzbuđene od sisanja tako načetog meda, u nemogućnosti da pčelama objasne odakle su med pokupile, izlaze van, kružeći oko novog staništa radi orijentacije, odlaze u staru košnicu i upoznaju svoje sakupljačice da na tom našem datom im mjestu ima meda i da med nije čuvan od pčela stražara. To isto se desi ako novoformirano društvo odmah po podjeli nahranimo sirupom. Pčele su društvena bića i hranu uvijek pri uzimanju znaju među sobom dijeliti, ali i poneka starija izletnica, prenijeta pri podjeli, također okusi dodanu hranu i istog časa nosi je u sebi poznatu, staru košnicu u kojoj obavještava "vojsku" da nebranjene hrane ima na tom od nas određenom mjestu. I stvarno grabež postoji a borbe nema, jer su mirisi još jednaki. Ako je vrijeme nepovoljno za normalan rad pčela, povratak izletnica iz podijeljenog dijela društva može se odužiti i na cijela tri dana. Zato pri podjeli treba sačuvati saće da se na njima med ne ošteti, prenijeti nešto veću količinu hrane u novoformirano društvo i isto ne hraniti naredna tri dana. Staro društvo koje smo podijelili, može se odmah po podjeli nahraniti, jer to društvo ima stražu, ima poznatu mjesto, izletnice .. .........
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Zlatko H



Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm

PrispevekObjavljeno: 12 Maj 2015 21:22    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Ne vem kje naj postavim vprašanje, pa ga bom kar tu.

Kaj opažam te dni pri obilnem vnosu medičine. Čebele, (ker hitijo seveda) odlagajo medičino v plodišče in s tem popolnoma zablokirajo matico, ki praktično te dni ne zalega. To se dogaja vedno takrat, ko pride do hitrega vnosa velikih količin hrane v družino.

Vnos velike količine hrane pa je prisoten tudi pri zimskem dodajanju klaje (upam da bo Marjan malo bolj zadovoljen z mojim čebelarskim izrazoslovjem) in tudi tedaj pride do blokiranja matice v plodišču, (krmimo seveda s pitalnikom zgoraj).

Kaj bi se lahko izognili blokiranju matice v plodišču, če bi imeli (tako kot je te dni pri meni z vnosom) odprto še naprimer gornje žrelo (okroglo za medišče).

Ali bi s tem kaj pridobili, kako je z prepihom če so samo dve nakladi, Marjan je že usmerjal čebele h gornjemu žrelu. A če bi odprtje gornjega žrela imelo kakšen pozitiven učinek, potem bi moralo biti odprto že dolgo pred glavno pašo?

Kakšno razmišljanje?????

lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
MarjanD



Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu

PrispevekObjavljeno: 13 Maj 2015 07:33    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Zlatko H je napisal/a:

Kaj bi se lahko izognili blokiranju matice v plodišču, če bi imeli (tako kot je te dni pri meni z vnosom) odprto še naprimer gornje žrelo (okroglo za medišče).
Ali bi s tem kaj pridobili, kako je z prepihom če so samo dve nakladi, Marjan je že usmerjal čebele h gornjemu žrelu. A če bi odprtje gornjega žrela imelo kakšen pozitiven učinek, potem bi moralo biti odprto že dolgo pred glavno pašo?


Tudi jaz nisem zadovoljen, ko mi čebele tudi ob zmerni paši (sedaj pri meni) nanosijo medičino v celice med zalego in posebno v dodani sat ali dva, ki sem ju vstavil ob ali kar med sate zalege.
Družina s tem zaustavi napredovanje zaleganja. Dokler je taka in še močnejša paša je OK - ne sede na roj. Ko pa paše ni več in je rojni čas, pa smo pri zaleženih rojnih matičnikih. Kaj sledi, vemo.

Z odpiranjem "mediščnih" žrel , po tem, kar vidim, ni glede vnosa medičine naravnost v medišče nobene koristi. Morda bi bilo kaj na tem, če bi bila ta žrela odprta ves čas - pa še takrat je to dvomljivo. Mladice grejo na prve izlete iz plodišča in se v plodiščno žrelo vlete.
To "navado" očitno ohranjajo tudi kasneje. Poleg tega v plodišče morajo nositi vodo in cvetni prah.
Pri meni v tako odprtih žrelih le ventilirajo in gre kakšna ven. Redko kakšna se tu vrne. Prometa pri glavnem (prvotnem) žrelu ni opazno manj.

Kako se bo obneslo stalno (edino) žrelo nad zalegalnim gnezdom (plodiščem), pa se bo še videlo. Saj to tudi kdo drug preizkuša? Jaz zaenkrat v tem krajšem času poskusa nimam dokončnega odgovora.
Niti za varojo, niti za način, kako se čebele organizirajo v takem primeru, niti glede vnosa medičine z obilnejše paše.
Domnevam pa, da bo le nekaj na tem, ko čebele vstopajo v panj sredi plodišča in medišča. Saj v plodišču ni mesta (?) za skladiščenje medičine, ko pa je v medišču, nad žrelom, za ta namen dosti prostora?
Jaz sem pri tem malo otežkočen, ker ima prav ta družina poapnelo zalego in se sedaj borim z njo, kako bi jo odpravil.

Toliko za sedaj in še drugi naj povedo svoje izkušnje in razmisleke,

LP! Marjan
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
lakotnyk
Moderator foruma


Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4422
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: 13 Maj 2015 08:08    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

za zanimivost in v razmišljanje... matica zalega tam kjer je vhod... to pravi brnda, in to se mi je potrdilo, pri vseh lanskih družinah, narejencih rojih itd.

na dveh nakladah imam vhode zamaknjene na stran, in je bilo OČITNO da je bila tudi zalega zamaknjena, torej natančno pred vhodom.

kar hočem rečt je da ne verjamem da bi odpiranje večih žrel vplivalo na to kam bodo nosile medičino.
če ti zabijajo plodišče, je verjetno čas za novo naklado, in rošado satja?

lp
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
klopotec



Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc

PrispevekObjavljeno: 13 Maj 2015 08:28    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

MarjanD je napisal/a:
Zlatko H je napisal/a:

Kaj bi se lahko izognili blokiranju matice v plodišču, če bi imeli (tako kot je te dni pri meni z vnosom) odprto še naprimer gornje žrelo (okroglo za medišče).
Ali bi s tem kaj pridobili, kako je z prepihom če so samo dve nakladi, Marjan je že usmerjal čebele h gornjemu žrelu. A če bi odprtje gornjega žrela imelo kakšen pozitiven učinek, potem bi moralo biti odprto že dolgo pred glavno pašo?


Tudi jaz nisem zadovoljen, ko mi čebele tudi ob zmerni paši (sedaj pri meni) nanosijo medičino v celice med zalego in posebno v dodani sat ali dva, ki sem ju vstavil ob ali kar med sate zalege.
Družina s tem zaustavi napredovanje zaleganja. Dokler je taka in še močnejša paša je OK - ne sede na roj. Ko pa paše ni več in je rojni čas, pa smo pri zaleženih rojnih matičnikih. Kaj sledi, vemo.

Z odpiranjem "mediščnih" žrel , po tem, kar vidim, ni glede vnosa medičine naravnost v medišče nobene koristi. Morda bi bilo kaj na tem, če bi bila ta žrela odprta ves čas - pa še takrat je to dvomljivo. Mladice grejo na prve izlete iz plodišča in se v plodiščno žrelo vlete.
To "navado" očitno ohranjajo tudi kasneje. Poleg tega v plodišče morajo nositi vodo in cvetni prah.
Pri meni v tako odprtih žrelih le ventilirajo in gre kakšna ven. Redko kakšna se tu vrne. Prometa pri glavnem (prvotnem) žrelu ni opazno manj.

Kako se bo obneslo stalno (edino) žrelo nad zalegalnim gnezdom (plodiščem), pa se bo še videlo. Saj to tudi kdo drug preizkuša? Jaz zaenkrat v tem krajšem času poskusa nimam dokončnega odgovora.
Niti za varojo, niti za način, kako se čebele organizirajo v takem primeru, niti glede vnosa medičine z obilnejše paše.
Domnevam pa, da bo le nekaj na tem, ko čebele vstopajo v panj sredi plodišča in medišča. Saj v plodišču ni mesta (?) za skladiščenje medičine, ko pa je v medišču, nad žrelom, za ta namen dosti prostora?
Jaz sem pri tem malo otežkočen, ker ima prav ta družina poapnelo zalego in se sedaj borim z njo, kako bi jo odpravil.

Toliko za sedaj in še drugi naj povedo svoje izkušnje in razmisleke,

LP! Marjan

Moje mnenje o vplivu položaja vhoda na varojo je, da na podlagi tvojega panja ne delaj nobenih zaključkov. Razen če si ugotovil, da ima ta družina močan čistilni nagon. Selekcija v tej smeri je eden od nujnih pogojev, položaj vhoda je verjetno celo manj pomemben.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
klopotec



Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc

PrispevekObjavljeno: 13 Maj 2015 08:31    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Zlatko H je napisal/a:
Ne vem kje naj postavim vprašanje, pa ga bom kar tu.

Kaj opažam te dni pri obilnem vnosu medičine. Čebele, (ker hitijo seveda) odlagajo medičino v plodišče in s tem popolnoma zablokirajo matico, ki praktično te dni ne zalega. To se dogaja vedno takrat, ko pride do hitrega vnosa velikih količin hrane v družino.

Vnos velike količine hrane pa je prisoten tudi pri zimskem dodajanju klaje (upam da bo Marjan malo bolj zadovoljen z mojim čebelarskim izrazoslovjem) in tudi tedaj pride do blokiranja matice v plodišču, (krmimo seveda s pitalnikom zgoraj).

Kaj bi se lahko izognili blokiranju matice v plodišču, če bi imeli (tako kot je te dni pri meni z vnosom) odprto še naprimer gornje žrelo (okroglo za medišče).

Ali bi s tem kaj pridobili, kako je z prepihom če so samo dve nakladi, Marjan je že usmerjal čebele h gornjemu žrelu. A če bi odprtje gornjega žrela imelo kakšen pozitiven učinek, potem bi moralo biti odprto že dolgo pred glavno pašo?

Kakšno razmišljanje?????

lp
Zlatko

Nekje si navedel, da Srbi omejijo matico med pašo, ker mnogo zalege v tem času ni zaželjeno.
A niso zdaj čebele same poskrbele za tako situacijo? Niso same omejile matice, da se lahko posvetijo zalogam hrane, za otroke pa bodo poskrbele, ko bo manj drugega dela Very Happy Very Happy Very Happy No, mislim čisto resno.

Na eni strani si želel, da bi matica manj zalegala med pašo, zdaj pa nisi zadovoljen s tem?
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Marko



Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.

PrispevekObjavljeno: 13 Maj 2015 08:46    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Smile

Skoraj vso misel si mi ukradel, Istok.

Ja, mnogi to počnejo, pa ne le v Srbiji. Omejijo matico z MR le na eno naklado. Tako dela recimo Vojo v svojih RV panjih in pusti to omejitev kar celo pašno sezono.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
lakotnyk
Moderator foruma


Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4422
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: 13 Maj 2015 09:15    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Marko je napisal/a:
Ja, mnogi to počnejo, pa ne le v Srbiji. Omejijo matico z MR le na eno naklado. Tako dela recimo Vojo v svojih RV panjih in pusti to omejitev kar celo pašno sezono.

ampak obenem v medišču poskrbijo da so vedno na voljo sati v katere čebele lahko nosijo medičino?
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
klopotec



Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc

PrispevekObjavljeno: 13 Maj 2015 09:16    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Ja, da bi medišče omejil, to pa najbrž ne bi bilo smiselno Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
lakotnyk
Moderator foruma


Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4422
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: 13 Maj 2015 09:22    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

jah, ne preveč, ker če "omejiš" medišče, pa nabutajo med v plodišče pa si tam kjer ni čebel... erm muh. Very Happy
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Zlatko H



Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm

PrispevekObjavljeno: 03 Sep 2015 20:18    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Ravno ko sem po dopustu hotel vprašati Marjana, zakaj je kot lastnost, kubitalni indeks, tako pomemben za našo Sivko, se je Marjan poslovil.

A vprašanje bom vseeno postavil, če bi Marjan vseeno hotel odgovoriti nanj.

Torej vprašanje za Marjana:
Zakaj je kubitalni indeks, za našo Sivko kot lastnost vrste tako pomemben?,

Marjan, vnaprej hvala za odgovor.

lp
Zlatko

moderirano - prenešen Robertov odgovor
RobertR je napisal/a:
Dolžina rilčka je pasemski razpoznavni znak. Značilnost kranjice je izredno dolgi rilček.

Relativna dolžina rilčkov je posredno razvidna iz kubitalnega indeksa.

Dolgorilčne čebele imajo ponavadi visoke kubitalne indekse.

Kubitalni indeks ni nič drugega, kot ena od morfoloških značilnosti, s katerimi si pomagamo pri določanju pasme.

_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Zlatko H



Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm

PrispevekObjavljeno: 04 Sep 2015 21:02    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Slovenski čebelar štev. 9, avtor članka Marko Hrastelj na strani 295 piše:

Med pisanjem teh navodil sem bil še vedno močno pod vtisom strokovne ekskurzije pri dr. Gerhardu Liebigu. Med svojim predavanjem je med drugim izpostavil tudi dejstvo, da je s poskusi dokazal, da zimskim čebelam nič ne škodi, če morajo v začetku septembra sprejeti in predelati celotno količino zimske zaloge- od raztopine do pokrivanja v satju. Zelo zanimivo mar ne?

Kakšen komentar?

lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
klopotec



Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc

PrispevekObjavljeno: 04 Sep 2015 21:17    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Kdo je ta Liebig? Kako je to dokazal?
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
lakotnyk
Moderator foruma


Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4422
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: 05 Sep 2015 11:26    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

v bistvu je zanimivo, ker to če je to res podre vso teorijo o hranjenju in izrabo pašnih čebel za predelavo hrane v avgustu. no če je res. kako bomo pa ugotovili ali je res ali ni pa ne vem.
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
klopotec



Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc

PrispevekObjavljeno: 05 Sep 2015 12:44    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Iz katerega leta je ta Slovenski čebelar?
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Zlatko H



Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm

PrispevekObjavljeno: 05 Sep 2015 18:58    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Zadnja številka, najnovejša.

Preveriti pa to ni tako zelo težko, kajne da ne.

lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov -> VSE O ŽIVLJENJU ČEBEL
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3, 4, 5, 6  Naslednja
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3, 4, 5, 6  Naslednja
Stran 4 od 6

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.